Njegova zvezda se je začela vzpenjati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. V Ciboni, kjer je igral štiri leta (1984-88) je njegovo strelsko povprečje znašalo kar 37.7 točke v jugoslovanski diviziji in 33.8 točke v evropskih tekmovanjih. Jasno je bilo, da gre za igralca največjega kalibra, ki mu samo evropska igrišča ne zadoščajo.
Čeprav ga je na NBA naboru že leta 1986 kot tretjega izbral klub Portland Trailblazers, je odhod v najmočnejšo klubsko tekmovanje odložil in se namesto tega leta 1988 preseli v Real Madrid. Za prestop je dobil za tiste čase astronomsko vsoto - štiri milijone dolarjev. Realu je pomagal do naslova pokalnega prvaka (državni naslov se jim je za las izmuznil) in čeprav je za špansko ekipo igral le eno sezono, še vedno drži rekord španske lige. V eni tekmi je namreč dosegel 42 točk in kar osem trojk.
Leta 1989 se je končno odpravil v NBA, kjer pa pri Portlandu ni dobil prave priložnosti, saj je v povprečju igral le okoli 12 minut in dosegal zanj izjemno skromnih 7.4 točke na tekmo. Ko pa je v sezoni 1990-91 začel igrati le okoli sedem minut na tekmo, je bilo mlademu Petroviću vsega dovolj.
Leta 1991 je v prestopnem roku končal pri klubu New Jersey Nets, kjer je z dobro ekipo igral precej več in kmalu dosegal dobrih 20 točk na tekmo. V sezoni 1991-92 je bil Dražen že vodja ekipe. V naslednji sezoni je Petro, kot so ga poimenovali ameriški mediji še izboljšal povprečje, njegov procent zadetih trojk pa je bil neverjetnih 45 odstotkov. A vmes je bilo tudi razočaranje, saj leta 1993 ni bil izbran v All-Star ekipo. Kljub temu, da je bil med 13-imi najboljši strelci lige, je bil edini, ki na All-Star tekmo ni bil povabljen.
Poleti 1993 je Dražen s hrvaško ekipo potoval na Poljsko, kjer so Hrvati igrali v kvalifikacijah za Eurobasket 1993. Razmišljal je o odhodu iz Netsov, kjer naj bi mu drugi igralci zavidali, poleg tega pa mu še niso podaljšali pogodbe. Eden izmed možnih ciljev je bila tudi Grčija, kjer sta se zanj z več milijonskimi ponudbami zanimala dva kluba. Legenda celo pravi, da mu je lastnik kluba Panathinaikos Pavlos Giannakopoulos ponudil že podpisano pogodbo s praznim okencem za plačilo. Ko se je ekipa vrača s Poljske, se je Dražen odločil, da se bo namesto leta z dekletom odpeljal nazaj na Hrvaško. Odločitev, ki se je izkazala za usodno.
Petrović in njegovo dekle sta 7. junija 1993 okoli 17.20 na premočeni nemški avtocesti na Bavarskem s svojim golfom hudo trčila s tovornjakom. Petrović, ki je bil na sopotnikovem sedežu naj bi v času nesreče sicer spal, poleg tega pa naj ne bi bil privezan z varnostnim pasom. Njegovo dekle, turška košarkarica in model Hilal Edebal je bila hudo poškodovana, medtem ko je Dražen umrl na kraju nesreče. Vzrok je bila izjemno slaba vidljivost. Dražen Petrović je umrl le nekaj mesecev pred svojim 29. rojstnim dnevo
Tako se je veliko prekmalu končala zgodba o eni največjih košarkarskih legend. Michael Jordan in mnoge druge košarkarske odkrito priznavajo, da bi se Dražen zagotovo razvil v enega najboljših igralcev na svetu. Vsekakor pa je prav Dražen tlakoval pot za množične prehode evropskih košarkarjev v NBA.
Danes ulica na hrvaškem nosi njegovo ime, njegov kip od leta 1995 stoji pred olimpijskim muzejev v Švici, leta 2011 pa so njegov kip odkrili tudi v rodnem Šibeniku. Ljubitelji košarke z vsega sveta pa še danes obiskujejo njegov grob na pokopališču Mirogoj in tako kažejo, da ena največjih košarkarskih legend še vedno živi.
