Slovenski rokometaši so po lanski boleči kvalifikacijski zaušnici, ko so v zadnjem krogu izgubili z Belorusijo in ostali brez nastopa na letošnjem evropskem prvenstvu na Danskem, v letošnjih dodatnih kvalifikacijskih tekmah izločili vzhodne sosede in se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo med 17. januarjem in 1. februarjem prihodnje leto v Katarju. Slovenija je bila še na začetku drugega polčasa povratne tekme v izgubljenem položaju, v zadnjih dvajsetih minutah pa zaigrala naravnost fantastično in si priigrala sedmi nastop na svetovnem prvenstvu.
Na dosedanjih šestih sklepnih turnirjih so slovenski rokometaši najboljši izid dosegli pred poldrugim letom, ko so v Španiji osvojili četrto mesto, nastopili pa so še na Islandiji leta 1995, v Franciji leta 2001, na Portugalskem leta 2003, v Tuniziji leta 2005 ter v Nemčiji leta 2007.
Slovenski rokometaši so porazno odprli drugo dejanje bitke za Katar. Uvodno postavo - v vratih Gorazd Škof, na mestu krožnega napadalca Matej Gaber, na krilnih položajih Dragan Gajić in Luka Žvižej, na zunanjih Marko Bezjak, Jure Dolenec in David Špiler, slednjega je v obrambi menjal Peter Pucelj - je breme tekme povsem paraliziralo, v njeni igri je kapljalo in curljalo na vse strani, Gajić je zapravil sedemmetrovko, vzhodni sosedi pa so jim po pičlih treh minutah ušli na tri gole.
Slovenija je prvi gol dosegla globoko v četrti minuti, s hitrimi taktičnimi, a tudi kadrovskimi korekturami v svoji igri, pa je po delnem izidu 3:0 tekmo v 11. minuti postavila v začetno izhodišče (4:4). Zdelo se je, da so Denićevi izbranci ujeli pravi ritem, a to je bil le preblisk, Madžari so jih v naslednjem obdobju povsem zasenčili, predvsem neusmiljeni pa so bili na sredini polčasa, ko so s pridom izkoristili izključitev stebra domače obrambe Gabra in jim ponovno ušli na tri gole (6:9), minuto kasneje pa na štiri (6:10).
Slovenija je do konca polčasa prikazala bojevito predstavo, a ta pristop ni bil poplačan, v njeni igri je bilo enostavno preveč nihanj. Slovensko igro padcev in vzponov so izkušeni in kakovostni gosti najbolj izkoristili med 25. in 26. minuto, ko so z igralcem manj na igrišču dosegli kar dva zadetka in jim ponovno ušli na tri gole (10:13), razlike pa niso zmanjšali niti do konca polčasa (13:16).
Začetek polčasa se je začel s simultanko prvega zvezdnika madžarske reprezentance Laszla Nagyja, ki je praktično sam držal korak s slovenskimi rokometaši. A ti so bili iz minute v minuto vse bolj drzni in agresivni, ko pa so dodali še fanatično bojevitost in veliko hitrejšo žogo, pa so tudi prevzeli vajeti igre v svoje roke. V 38. minuti so po Gajićevem golu s sedemmetrovke izenačili na 20:20, isti igralec pa je štiri minute kasneje iz bliskovitega nasprotnega napada poskrbel za prvo slovensko vodstvo na tekmi - 22:21.
Rdeča dvorana je bila na nogah, prve znake živčnosti je začela kazati do tedaj izjemno hladnokrvna madžarska izbrana vrsta. V zadnjih petnajstih minutah se je na velenjskem parketu odvijala prava drama, Slovenci so še naprej grizli na igrišču in si v 55. minuti po zadetku Žvižeja prvič na tekmi priigrali dva gola prednosti (28:26).
Gostitelji so v isti minuti ostali brez izključenega Uroša Bundala, kar pa ni zmedlo njegovih soigralcev, v najbolj prelomnih trenutkih dvoboja so prikazali najboljšo predstavo in po zadetkih Deana Bombača ter Jureta Natka z igralcem manj na igrišču in nato še Gajića v 58. minuti povišali na 31:26. V finišu tekme - v tem času so naredili delni izid 6:0 - je v vratih "eksplodiral" do tedaj nevidni Škof, kombinacija vsega najboljšega pa jim je navrgla nastop v Katarju.
V slovenski reprezentanci je bil najbolj učinkovit Dragan Gajić z devetimi goli, Sebastian Skube je dosegel pet, Jure Natek pa štiri zadetke.
