Vesel sem bil povabila na avdicijo Znan obraz ima svoj glas. Doživljam jo kot največjo priložnost po razpadu skupine Babilon. Nisem se umaknil iz glasbenih vod, le medijsko nisem bil toliko pristoten. Trikrat sem bi na Slovenski popevki, Emi ter Melodijah morja in sonca. Šel sem na festivale, ki so se pokazali kot nepraktični in neodzivni. Delal sem za zavod, ki je za festivale zmetal kopico denarja, nato pa pesmi, s katerimi smo nastopili, nihče ne vrti. Za glasbenike so težki časi. Na televiziji praktično ni oddaj, kjer bi lahko nastopili, na radijskih postajah vrtijo zelo malo slovenske glasbe. Očitno nismo tako pomembni za slovensko kulturo. Tudi če izdaš novo pesem, na radiu in televiziji tega praktično ni mogoče objaviti,« je kritičen Frenk, ki se je znašel drugače. Kot avtor je veliko delal kot avtor za druge glasbenike, vrnil se je v rokerske vode. Na povabilo tuje agencije je ustanovil skupino Sopranos. Pri njej sodeluje s tistimi, s katerimi je že sodeloval v preteklosti – Alenko iz zasedbe Bepop, Iris, bobnarja iz Babilona Dejana... Dobro so se ujeli, nastopajo tako po Sloveniji kot tujini. Zadovoljni so z angažmaji za podjetja in poroke. »Slednji nastopi so najbolj gotovi. Dobro so plačani in ni pogajanj. Vabijo nas tudi v klube in na smučišča na Češkem in Slovaškem, Avstrijo. Aprila bomo peli na zabavi po Viktorjih.«
Modrosti življenja
Znan obraz ima svoj glas bo zanj dobra izkušnja. Všeč mu je, ker je oddaja narejena profesionalno. »Glede na to, da že dolgo nisem bil sam pred mikrofonom, temveč vedno za klavirjem, s kitaro ali saksonofonom v roki, prebujam frontmenske občutke iz časov Babilona,« se smeji. Starih Babilonskih časov ne pogreša. »Ko so časi mimo, so mimo. Bilo je super. Časov, ko so se ustanavljali klubi, ko smo veliko nastopali po njih in na televiziji, verjetno ne bo nikoli več,« je realen. Zadnja leta je tudi manj prisoten na družabnem parketu. »Če nenehno ne ustvarjaš zgodb in se pojavljaš na zabavah, te enostavno ni. Meni je ustrezalo, da mi ni bilo treba iti na vsako prireditev,« pravi. Nekaj je povezanega tudi s partnerko. Zadnji dve leti je samski, zato mu tudi pojavljanje na zabavah diši malo manj. »Težko si predstavljam, da bi bil z osebo, ki ne bi sprejemala moje ljubezni do glasbe in s tem povezanega načina življenja. Človek sam težko funkcionira, a je bolje biti sam kot z nepravo osebo,« je prepričan. Po njegovem je težko najti pravo. »Punce se sicer nekaj grebejo, a vse se dogaja na facebooku. Ko se srečaš v živo, vidiš, da je res le pol tega, kar se dogaja v virtualnem svetu. Ni težko najti avanture, a to se mi ne da. Nisem za hitre avanture. Imel sem jih nekaj, pa nimam več te potrebe,« je iskren Frenk, ki se je pred dvema letoma vrnil v domačo vas. Stalnega bivališča ni nikoli spreminjal, le ko je imel več angažmajev, je živel bliže dogajanju. Ves čas pa je bil v dobrih odnosih s sinom Gregorjem, ki se mu je rodil pri 21 letih. »Od 15. leta je bila moja edina želja uspeti v glasbi. Malo kasneje sem mislil, da se bo s tem skladalo tudi družinsko življenje, a žal ni bilo tako. Ponosen sem na Gregorja. Dobro sva se razumela, sam sem preprost v razmišljanju in nisem tečen. Kadarkoli je imel težave, sva se vedno lahko pogovorila. Velikokrat sva bila bolj prijatelja kot oče in sin in se tudi skupaj zabavala. Pred štirimi meseci me je razveselil še z vnukom. Priznam, da nisem tipičen dedek. Sem pa vesel, da se naš rod nadaljuje,« pravi Frenk, ki si želi nove ljubezni. Prava bo tista, ki ne hodi na filozofska predavanja in mu trosi globoke misli, da živimo tukaj in zdaj. »To mi gre na živce. Spoštujem ženske, predvsem pa se bolj kot po telesnih atributih odločam intuitivno – ko začutiš neko energijo, videz ni toliko pomemben,« je modro sklenil.