Posvet je organizirala Irena Rotar, ženska, ki premika gore. Življenje je, poleg Štafeti semen, vdihnila vrsti gibanj za boljši svet, Ekociju, pobudi za samooskrbnost, slovenska delovna mesta in ekološko urejanje vodotokov. Nazadnje je bila za svoje poslanstvo tudi nominirana za Slovenko leta. Lahko ji zaploskamo, ker je dosegla, da so na posvetu sedli skupaj predstavniki ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), za okolje in prostor (MOP), agencije za okolje in predstavniki civilne družbe. Glas ljudstva je tako v hipu segel do najvišjih vrhov.
Pred poplavami naj se zaščiti tudi lokalna skupnost. Vedno znova ugotavljamo, da sedanji ukrepi za preprečevanje poplav ne zadoščajo. Zato je iz Ekocija prišla pobuda za učinkovitejšo odpravo posledic. Predlog je na posvetu predstavila dr. Ana Vovk Korže. Del sredstev in pristojnosti za sanacijo in preventivo, poglobitev vodotokov in čiščenje brežin naj bi se po tem predlogu prenesel na občine in lokalne skupnosti. Gasilci s prostovoljci in lokalnimi lastniki zemljišč bi urejali preventivna in sanacijska dela. Pri tem bi lahko zaposlili tudi ljudi in učinkoviteje porabili sredstva. Predlagali pa so tudi ustanovitev okoljskih delovnih brigad ter petletni načrt za izredne razmere, s prenosom znanja in dobrih praks pa tudi ozaveščanje o odnosu do narave in voda. Bojan Dejak iz MOP je povedal, da je v državni upravi še vedno močno prisotna poštena etika, a ker imajo na ministrstvu glede urejanja voda še veliko dela in projektov, spremembe niso mogoče čez noč.
Kaj če bo še huje? Minister Židan je nato opozoril, da je bila velika težava ob lanskem žledu predvsem nepripravljenost nanj. Nihče ni niti pomislil, da se sploh lahko zgodi kaj takega v taki razsežnosti. Tudi zato je strošek odpravljanja škode enormen. In prav to – precejšnja nepripravljenost in togost državnih organov – se je na posvetu pokazalo kot velik problem. Kot da sanjajo v svojem svetu, na svojem bregu reke, je dejal Borut Jelič, idejni vodja akcije Boš breskev. Lepo se je videlo, da civilna družba bolje spremlja svetovne razmere in je polna zamisli za reševanje problemov, pa naj gre za težave z registracijo semen, pridelovanje konoplje ali obvladovanje vremena in t. i.geoinženiring. Da samo skupaj lahko najdemo boljše rešitve in moramo torej držati skupaj, je najlepše opozorila Sanja Lončar. »Spremembe vremena niso naravne, to vemo vsi. A to je bila morda samo generalka. Kaj če izbruhne vulkan v Italiji in bomo leto dni v temi? Imamo načrt za tako krizo? Kako se bo naš avtohtoni semenski material odzval na to?« se je vprašala. Na državni ravni takega načrta ni.
Premika se ... Ana M. Jug iz skupine za kazenske ovadbe pa je dodala, da državljani lahko vedno vložimo naznanila in ovadbe, če nekdo škoduje naravi in s tem ljudem. A žal so kazni prenizke. Zato bi bila ljudska pobuda na ravni EU za dvig teh kazni precej dobrodošla. Po posvetu je sledil še sklop o ekološki hrani. Marsikateri od navzočih je dokazoval, da država naredi veliko premalo in da bi se morala ta oblika pridelave bolj spodbujati. Če ne drugega, bo o njej treba poučiti celotno kmetijsko izobraževalno stroko, je opozorila Meta Vrhunc (Ajda Vrzdenec).
Časa za vse je bilo občutno premalo, a vsi predlogi civilne družbe se bodo na koncu uresničili, je bila prepričana Irena Rotar in dodala, da so z vztrajnostjo in rednim delom za pobude, ki so jih lani poslali s posveta semen na AGRI, uspeli s sodelovanjem nevladnih organizacij in MKGP dobiti na primer prvi priročnik o semenarstvu v Sloveniji. Zato potrebujemo samo vztrajnost in strpnost, pa bomo uspeli.
