Preden karkoli napišemo o rdeči pesi, bi se ji morali opravičiti. To odlično in dragoceno živilo je v sodobni prehrani povsem prezrto in premalo cenjeno glede na vse, kar ponuja. Pesa ima številne zdravilne lastnosti, je preprosta za pridelavo in dosegljiva tako rekoč vse leto. Žal je po zaslugi cenenega vlaganja v kis postala sinonim industrijske prehrane iz delavskih in šolskih menz. Zaslužila pa bi si prostor na kraljevi pojedini.
Kdor vrtnari, bo za domače potrebe brez težav pridelal nekaj rdeče pese za sprotno uporabo in še nekaj za ozimnico. Večinoma se pri nas uporabljajo le gomolji, a tudi listi so užitni tako kot blitva in špinača ter vsebujejo veliko betakarotena in železa.
Seznam težav in bolezni, pri katerem tako staro zdravilstvo kot sodobna medicina priporočata uživanje rdeče pese, je dolg in presenetljiv. Vsaj dvajset jih pesti večino prebivalstva razvitega sveta: slabokrvnost, poapnenje žil, previsok krvni pritisk, zaprtost, težave zaradi razjed v prebavnem traktu in driska. Še mnogo daljši bi bil seznam diet, na katerih je tudi rdeča pesa, saj jo je priporočljivo jesti pri težjih obolenjih, okrevanju po operacijah in dolgotrajnem zdravljenju, za pospeševanje delovanja jeter in ledvic ter odvajanje strupov iz telesa. Previdni z njo naj bodo le sladkorni bolniki, saj rdeča pesa vsebuje več sladkorja kot preostala zelenjava, zato morajo upoštevati navodila zdravnikov.
Rdeča pesa za preprečevanje raka
Učinkovanje soka rdeče pese na rakava obolenja so začeli preučevati že pred sto leti v Nemčiji. Tam sta dva zdravnika pri bolnikih ugotavljala skokovito izboljšanje po terapiji z njim. Podoben poskus so pozneje opravili pri atletih. Znano je, da obstaja povezava med snovmi v soku rdeče pese in količino kisika, ki ga sprejmejo celice v telesu oziroma v krvi. Veliko je znanega tudi o razstrupljanju in zakisanosti telesa. Prav s sokom rdeče pese je mogoče iz telesa izločiti veliko škodljivih snovi.
Pesa je tako učinkovita zaradi številnih koristnih sestavin. Vsebuje veliko vitaminov C in B9, pa tudi niacina ter fosfor, železo, magnezij in kalij. Posebno rdečo barvo ji daje pigment betalain, ki sodi med učinkovite antioksidante. Omenimo še vlaknine in ogljikove hidrate, ki jih je v pesi več kot v drugi zelenjavi, torej je nasitna in daje energijo.
Naj bo rdeča pesa večkrat na jedilniku
Kdor se je odrekel rdeči pesi, ker se je je po sili razmer preobjedel, naj se loti novih receptov. Ni nujno, da je pesa le vložena v kisu, lahko jo pripravimo v kombinaciji z drugo zelenjavo. Odlična in preprosta za pripravo je pečena. V aluminijasto folijo ovijemo nekaj gomoljev, ki jih prej temeljito očistimo, a ne olupimo. Nekoliko jih solimo in v pečici pečemo 40–50 minut, nato pa ohladimo, olupimo, popramo in pokapljamo z oljčnim oljem ter ponudimo s kislo smetano ali domačo skuto kot prilogo k mesu.
Naravni energijski napitek
Preden se odločimo za pripravo soka iz rdeče pese, je treba upoštevati, da ga je treba kombinirati z drugimi sadnimi ali zelenjavnimi sokovi. Nerazredčen sok je zelo močan po učinku in okusu in lahko pri nekaterih ljudeh povzroči celo vrtoglavico. Za občutek poživitve zadostuje že deciliter soka oziroma dva decilitra v kombinaciji z drugimi sokovi. Tako se bo izboljšala prebava, povečala pa se bo tudi telesna sposobnost za opravljanje vsakdanjih opravil. Sok rdeče pese lahko postane pravi naravni energijski napitek.
V trgovinah je mogoče kupiti že pripravljen sok, večinoma pomešan z jabolčnikom, a najboljši je svež. Če nimamo sokovnika, peso naribamo in iz nje s cedilom iztisnemo čim več soka, vlaknasti del, ki ostane, pa uporabimo v zelenjavni juhi.
