Za konec tedna in prvomajske praznike, ki jih mnogi izkoristijo za izlete, druženja in krajša potovanja, se nam obeta suho, sončno in razmeroma toplo vreme. Obilnega deževja, ki je vztrajalo zadnje dni, ali mraza, ki je predvsem rastlinam grozil pretekli teden, ni za pričakovati. Sicer bo ponekod še deževalo, največ padavin bo v noči na torek.
Kot je danes povedal vremenoslovec na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Velkavrh, se glavnina padavin trenutno počasi premika z zahoda, kjer so padavine ponekod že ponehale, proti vzhodu. Opozoril je, da bo deževno in oblačno še vedno v severovzhodni Sloveniji oz. na širšem območju Julijskih Alp. "Kakšna ploha lahko nastane popoldne ali celo zvečer še kje v zahodni ter deloma v osrednji in severni Sloveniji," je dodal.
Po besedah Velkavrha nas v naslednjih dneh čaka bolj suho vreme. "Jutri bo dokaj sončno čez dan, popoldne bodo nastale posamezne plohe. V nedeljo bo suho in sončno vreme, prav tako v ponedeljek dopoldne. V ponedeljek se bo čez dan od zahoda oblačnost počasi povečala, zvečer bo ponekod na zahodu začelo rahlo deževati. Največ dežja bo v noči na torek, a ne bo šlo za veliko količino. Do torkovega jutra bodo padavine v glavnem ponehale, v torek čez dan bo pretežno oblačno. Tu in tam bo še malo dežja," je napovedal Velkavrh.
Dodal je, da lahko v soboto pričakujemo temperature od 12 do 16 stopinj Celzija, na Primorskem okoli 18, v naslednjih dneh pa bodo temperature bližje 20 stopinjam Celzija.
Rastline bodo varne
Podobno nizkih temperatur iz preteklega tedna, ko so se ponekod spustile pod ledišče, ni za pričakovati, zato bodo rastline pred spomladansko pozebo varne. Kot so na Arsu zapisali v posebnem poročilu, so takšne ohladitve za drugo polovico aprila v večjem delu Slovenije nenavadne in se pojavijo enkrat na desetletje.
Maja -5 stopinj Celzija
Iz poročila je razvidno, da so v preteklosti tako pozno spomladi ali še nekoliko kasneje marsikje izmerili še nižjo temperaturo zraka. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo izjemno hladno zlasti maja 1953 in 1957: 11. maja 1953 je bilo v Mariboru -5 stopinj Celzija in v Celju -3,6, 8. maja 1957 v Ljubljani pa -2,6, v Novem mestu -4,7 in v Novi vasi na Blokah celo -13,6 stopinje Celzija. V višjeležečih zatišnih krajih je bilo mrzlo tudi konec aprila 1969, na Babnem Polju denimo -14,4 stopinje Celzija.
Velkavrh je poudaril, da čeprav tako nizke temperature za ta čas v letu niso pogoste, gre za "običajne stvari". Večja težava so po njegovih trditvah vse bolj zgodnje pomladi, ki spodbudijo fenološko fazo rastlin, saj začnejo prezgodaj brsteti in cveteti. Ko se nato aprila "pošteno ohladi", je lahko škoda večja, kot če bi bila pomlad nekoliko hladnejša, je pojasnil.
