Medtem ko na severni polobli meteorološka zima nastopi z decembrom in traja do konca februarja, začetek koledarske zime naznanja zimski Sončev obrat oz. zimski solsticij. Ta se ponavadi zgodi 21. decembra, občasno - na primer v letošnjem letu - pa 22. decembra. Koledarska zima se zaključi s pomladanskim enakonočjem, do katerega ponavadi pride 20. marca, redkeje dan kasneje. Tokrat se bo končala 20. marca.
Na zimski Sončev obrat oz. solsticij bo dan najkrajši, noč pa najdaljša. Medtem ko bomo na severni polobli v torek zakorakali v koledarsko zimo, se prebivalcem južne poloble obeta vstop v koledarsko poletje.
Kot je pred dnevi povedal Gregorčič, si še nekaj časa ne moremo obetati omembe vredne vremenske spremembe. Nad južno Evropo in Sredozemljem bo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Temperature bodo še vedno previsoke za ta letni čas, po nižinah bo precej megle, ta se bo pojavlja tudi ob morju. Bolj jasno bo v gorah, kjer bo zelo toplo za to obdobje. Na 1500 metrih bo večinoma nad pet stopinj Celzija.
Suho vreme se bo nadaljevalo, bo pa v sredo, četrtek in petek na jugozahodu države več oblačnosti. Po Gregorčičevih besedah se lahko zgodi, da do zadnjega dne v letu ne bo omembe vrednega dežja. Na sneg sploh ne kaže, je napovedal meteorolog.
V kolikor do konca meseca ne bo padavin, bo verjetno postavljen rekord najmanjše kadarkoli izmerjene količine decembrskih padavin. Tudi v gorah bo zaradi dolžine toplega obdobja morda postavljen kakšen temperaturni rekord, po nižinah pa ga zaradi precej močnih temperaturnih inverzij verjetno ne bo, je dejal Gregorčič.
