V danes objavljenem vremenskem poročilu je WMO človeškim vplivom med drugim pripisala rekordno vroče poletje v Avstraliji, hud mraz v ZDA, sneg na Bližnjem vzhodu in sušo v Braziliji ter južni Kitajski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Rekordna vročina v Avstraliji ne bi bila možna brez človeškega prispevka h globalnemu segrevanju, s podnebnimi spremembami pa je tudi vse več možnosti za ekstremne vremenske pojave," je dejal generalni sekretar organizacije Michel Jarraud.
Zaradi višjega nivoja morske gladine je vse hujše tudi poplavljanje morja, kar se je novembra lani izkazalo ob tajfunu Haiyan, ki je prizadel Filipine.
Nekateri naravni pojavi, kot so vulkanski izbruhi, vremenska pojava El Nino in La Nina, kjer prihaja do nihanja temperature na vodni gladini, so vedno vplivali na temperature in posledično občasne vremenske katastrofe, a ljudje vse skupaj pospešujejo, je pojasnil Jarruad.
Toplogredni plini so in bodo še naprej povzročali segrevanje ozračja in oceanov. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bo z nadaljevanjem onesnaževanja prišlo do vse hujših vremenskih razmer, a si države niso enotne, kako bi zmanjševale nevarne emisije, ki jih v zrak spuščajo industrijski obrati in promet, piše AFP.
Vreme
Razkriti razlogi za vremenske katastrofe
Hudo vročino ter močno deževje in poplave, s katerimi so se lani soočali na različnih koncih sveta, je povzročilo globalno segrevanje, ugotavlja Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Leto 2013 je bilo s povprečno temperaturo 14,5 stopinj Celzija šesto najtoplejše leto, odkar so leta 1850 začeli spremljati temperature po svetu.
