Zaradi podnebnih sprememb in segrevanja planeta se selijo na nova območja. Tudi pri nas lahko pričakujemo pogostejše in močnejše.
V Evropi in tudi Rusiji, pojasnjuje klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je manjših tornadov (prve stopnje) nekaj sto na leto! Doslej jih je bilo največ na Poljskem, v Veliki Britaniji (povprečno deset na leto) in v Rusiji. Letos pa je Evropo pretreslo kar nekaj močnejših tornadov druge stopnje. V Italiji so imeli dva, aprila v Lombardiji in junija v Benetkah. Aprila je bil tornado v Franciji, maja eden v Veliki Britaniji in dva v Nemčiji; ta sta povzročila precejšnjo premoženjsko škodo. Julija jih je bilo veliko na Poljskem, novembra so ga doživeli na Portugalskem. »Večinoma so bili to tornadi druge stopnje, povzročili so materialno škodo, ni pa bilo smrtnih žrtev. Odkrivali so strehe, podirali drevesa, naredili veliko škodo na avtomobilih in drugem premoženju.«
V Benetkah je prevračal ladje!
Junija je prizadel Benetke drugi tornado. Prvega so Benečani doživeli leta 1970, ko so bile žrtve na eni od ladij. »Letos je tornado na otoku Sveti Erazem poškodoval dvanajst stavb, pot je nadaljeval na Sveto Eleno in tam podiral drevesa ter tudi prevračal manjše ladje in jadrnice. Vendar smrtnih žrtev ni bilo.« Zaradi podnebnih sprememb se tornadi selijo na nova območja. »Ena razlaga za to je, da je več ekstremnega vremena v toplejšem podnebju, res pa je tudi, da ljudje bolj opazujejo okolje, in to bolj izpopolnjeno kot včasih.« Dvomov vseeno ni več. Ker je morje v zadnjih desetletjih za eno stopinjo toplejše, zrak pa kar za stopinjo in pol toplejši kot včasih, to vpliva na več ekstremnih dogodkov, med katere sodi tudi tornado. Pri tleh je dosti topleje, zato lahko tornade pričakujemo marsikje, kjer jih doslej niso opazili.
V Sloveniji na ravninskih predelih. V Sloveniji smo imeli doslej dva večja tornada, na Jelovici in na Hotedrščici. Obakrat sta bila na nenaseljenih območjih in sta pustila za seboj precejšnjo škodo v gozdu. Da je res pustošil tornado, je bilo razvidno iz lege podrtih dreves. »Pri nas je največ možnosti zanje v ravninskih delih Slovenije, kjer je možno veliko pregrevanje. To potrjujejo tudi tornadi, ki se pojavljajo na ravninah na Poljskem. Pri nas se lahko pojavijo od aprila do oktobra, pozimi pa ne. Z največjo verjetnostjo pa v začetku poletja, ko je segrevanje tal precejšnje in so ta lahko močno pregreta.«
Prav nič narobe ne boste torej ravnali, če boste zaščitili oziroma zavarovali lastnino za morebiten tornado. »Treba je vlagati tudi v meteorološke službe. Pomembno je namreč, da imamo čim boljše službe za prognoze in opazovanje. Tornade je mogoče napovedati nekaj ur vnaprej, s čimer se že da preprečiti smrtne žrtve na nekem območju. Treba je vlagati tudi v ozaveščanje ljudi, da resno jemljejo opozorila meteorologov. Vreme bo treba začeti jemati veliko resneje, ker ubija in jemlje premoženje. Vreme namreč ubije stokrat več ljudi kot vojne in tisočkrat več kot teroristi.«
Več preberite v tiskani Jani (št. 1, izid: 31.1.2012).
