Julija je pri nas na študijski izmenjavi. Pove, da se dobro počuti, všeč ji je predvsem narava, pa tudi mesta. »Še več, Ljubljana zaseda posebno mesto v mojem srcu. Menim, da je to najbolj prijetna evropska prestolnica, kar sem jih obiskala. Prej je to mesto zasedala Praga. Razmišljam, da bi bilo na stara leta prijetno živeti v Sloveniji. Je tiha in mirna dežela, z večinoma prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, ki so v sozvočju s sabo. Presenečena sem tudi nad izjemno visoko ravnjo znanja angleščine pri ljudeh,« pohvali Julija.
Najboljša možnost je najem avtomobila
Še preden sta se s Katro odpravili na pot, sta si ogledali spletne strani o kraju, a kot pravita, so informacije zelo skope, le redko katera stran pa omogoča prevod v angleščino.
Zato sta se dekleti na izlet odpravili brez posebnih pričakovanj. Preverili sta transportne povezave in ugotovili, da bosta imeli z javnim prevozom precej dela oziroma smole, zato sta se odločili najeti avtomobil.
Težave z angleščino in neprijaznostjo
Julija pove, da sta se s Katro pred odhodom sicer malce prestrašili, saj naj bi bila cesta skozi Hudo luknjo precej nevarna, a je vožnja nato minila brez težav: »Pravzaprav je bilo super, da sva najeli avtomobil, saj sva lahko po poti videli še več čudovite narave, se medtem ustavili in posneli nekaj fotografij.« Dekleti sta pred odhodom preverili tudi prenočitvene zmogljivosti, a so bile te v času njunega obiska žal zasedene. »Pisala sem na elektronski naslov, ki je naveden na spletni strani občine, in hitro dobila odgovor, kar mi je bilo zelo v pomoč. Prijazna informatorka Andreja Srt nama je rezervirala sobo v Lukovem domu na Kopah in nama poslala povezavo do spletne strani Občine Mislinja z okoliškimi znamenitostmi. Gospa Andreja je predlagala tudi, da se srečamo, ko prispeva v Mislinjo, a sem imela nekaj težav s telefonom in je na žalost nisem mogla priklicati. S Katro sva tako ob prihodu najprej zavili v picerijo Vagon, ki ima v notranjosti celo zasnovo vagona. Žal sva naleteli na težavo: jedilniki so bili le v slovenskem jeziku, osebje pa je zelo slabo govorilo angleško.«
Po kosilu sta se sprehodili po Mislinji; pot ju je vodila mimo dveh cerkva, eno sta si ogledali tudi odznotraj, mimo številnih kapelic, trgovin in lepo urejenega naselja. »Opazila sem, da so vse hiše precej nove oziroma obnovljene in urejene, z lepimi vrtovi. Po sprehodu sva se odpravili do svojega prenočišča, Lukovega doma na Kopah. Med potjo sva uzrli čudovit sončni zahod, zato sva se ustavili ob cesti in uživali v zadnjih sončnih žarkih ter posneli nekaj fotografij. A mimo je pripeljal jezen voznik, se ustavil ob najinem vozilu in naju nadrl, češ, naj se umakneva, da avtomobili komaj vozijo mimo najinega in da ogrožava varnost. A imel je dovolj prostora za varno nadaljevanje poti. Menim, da je bil zgolj 'živčen' voznik, takšen, kot jih srečamo povsod. Nadaljevali sva pot in prispeli do Lukovega doma. No, tole pa je bila resnično neprijetna izkušnja. Gospa na recepciji je bila precej arogantna, ni pokazala gostoljubja, kaj šele dobrodošlice, prav tako ne interesa, da bi nama razkazala kočo in razložila pravila. Posledično nisem imela želje in volje, da jo karkoli vprašam, želela sem samo čim prej končati prijavo. Iskreno, to sem v Sloveniji doživela večkrat. Raven storitev je pri vas izjemno nizka v primerjavi z Rusijo, kjer ima stranka vedno prav, osebje pa stori vse, da so gostje zadovoljni,« ostro doda Julija.
»A poleg negativne izkušnje imam tudi izjemno pozitivne. V hotelu so bile čudovite savne, hrana je bila odlična in raznolika, osebno pa sem bila zelo vesela, da sem končno videla sneg, saj sem se za hip počutila kot doma (smeh). Še več, zvečer so imeli v hotelu super zabavo s tradicionalno slovensko glasbo. Odlično sva se zabavali, se družili z domačini, popili nekaj vina in plesali.«
Čudovit športni center
Naslednje jutro sta se dekleti odpravili na zajtrk, nato pa počasi zapustili hotel. Še preden sta se odpeljali v Ljubljano, sta se še enkrat ustavili v Mislinji. »Želela sem spoznati Andrejo in se ji zahvaliti za nesebično pomoč, ki nama jo je ponudila. Bila je izjemno gostoljubna in srčna, pa tudi njena angleščina je bila odlična. V spomin nama je podarila čudovita spominka, nato pa naju odpeljala v skoraj nov športni center, ki me je popolnoma navdušil. Andreja je povedala, da je bil center zgrajen pred kratkim, izgradnja je stala tri milijone evrov, kar se mi zdi izjemno veliko. A center ima resnično vse, kar je potrebno za uživanje v športu. Lahko rečem, da je to eden boljših športnih centrov, kar sem jih videla, in videti je bilo, da je Andreja zelo ponosna nanj. No, nato sva se s Katro vrnili v Ljubljano. Lahko rečem, da sem na izletu uživala. Spoznala sem slovensko podeželje, kar se ne bi zgodilo, če ne bi sodelovala pri tem projektu. Po spoznavanju in odkrivanju velikih mest je to nekaj izjemno osvežujočega, zato iz srca hvala!«