Novice Svet24

Sheikh Ali živi v Sloveniji že leto in devet mesecev ter pravi, da se je na življenje pri nas v začetku sicer težko, a do zdaj precej dobro navadil. Pri nas je na študijski izmenjavi in si želi dokončati študij ter se, če bo mogoče, tudi zaposliti.

ARHIV

Za Kostel ni nikoli slišal

Ali je povedal, da o kraju, ki smo mu ga dodelili za obisk, ni vedel pravzaprav ničesar. Še imena ni poznal. Zato se je na odkrivanje skritega zaklada, torej Kostela, ki leži tik ob meji s Hrvaško, pripravljal že nekaj dni pred odhodom. Preveril je spletne strani, ki pa mu niso bile preveč v pomoč, saj ne omogočajo prevodov v angleščino. Preveril je tudi fotografije in se na podlagi teh odločil, kaj si želi videti. Ker v kraju Kostel ni našel prenočišča, je nočitev rezerviral v 23 kilometrov oddaljenem Kočevju. A to je bila, kot je povedal, tudi edina možnost, ki mu je bila na voljo. Ker ni vedel, koliko časa mu bo vzela pot, se je odločil, da bo na poti od petka do nedelje in si tako zagotovil dovolj časa, da doživi čim več.

Osebni arhiv

Z avtobusom do Kočevja

Ali se je na pot odpravil v petek zjutraj z glavne avtobusne postaje v Ljubljani in po dobri uri prispel v Kočevje. »Pot je bila prijetna in je hitro minila. Imel sem nekaj informacij o kraju, ki sem jih dobil od študijskega kolega, ki prihaja iz Kočevja. Priporočil mi je hotel, v katerem sem pozneje bival. Zame je to potovanje predstavljalo precej stresa, saj nisem imel avta. V Ljubljani namreč uporabljam lokalni prevoz, kar je, ko se navadiš, precej preprosto, obenem pa še precej ugodno. A ni bilo tako težko, kot sem sprva mislil. Ko sem prispel v Kočevje, sem do hostla vklopil navigacijo. Pokazala je le pet minut hoje od avtobusne postaje. Na recepciji so me prijazno sprejeli, soba, ki sem si jo delil s še osmimi, je bila prostorna in čista,« je dejal Ali.

Kulinarično odkrivanje

Po opravljeni nastanitvi se je odpravil do Turističnoinformacijskega centra (Tic) Kočevje in prosil za navodila, kako prispeti do Kostela. »Domačini pravijo Kostelu dežela z vodo, saj Kolpa napaja celotno regijo z vodo. Prijazni informator Uroš, ki je bil v nadaljevanju tudi moj lokalni vodnik, mi je bil v veliko pomoč,« je dejal Ali. Informator mu je namenil številne koristne nasvete, za kosilo predlagal določene gostinske lokale, v katerih ponujajo lokalno hrano, in mu razkril številne zanimive kotičke v Kostelu. »Kmalu sem postal precej lačen, zato sem se odpravil v bližnjo gostilno. Ponudili so mi jedi iz ovčetine in odlično juho, ki jo imenujejo 'cušpajz'. Narejena je iz mesa in zelenjave. V Kostelu sem nato obiskal restavracijo z odlično lokalno hrano, ki se nahaja na poti do gradu in ima ob vsem tem še krasen razgled.«

Osebni arhiv

Kolpa, kraj sprostitve in športa

Sprehodil se je tudi ob Kolpi, informator mu je povedal, da je reka priljubljen kraj ribičev in da ponuja tudi veliko športnih aktivnosti, kot so rafting, vožnja s kajaki in kanjoning. Njena posebnost so čudoviti slapovi in zvite brzice ter čistost, ki je številne druge slovenske reke nimajo.

Sprehod ob Kolpi

Udeležil se je tudi glasbenega festivala Kolpa, ki so ga letos prvič organizirali v Kostelu. »Na festivalu se je zbralo ogromno ljudi. Ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz sosednje Hrvaške. Do prizorišča smo se sprehodili mimo kampa, ki je postavljen ob reki Kolpi. Povedali so mi, da voda na tem mestu ni globoka in da je primerna za osvežitev v vročih poletnih dneh. Eden od vodnikom mi je v šali namignil, da bo naslednje jutro primerna za tiste, ki bodo imeli na festivalu preveč razgrete glave in bodo pregloboko pogledali v kozarec (smeh),« je razložil Ali. Nekateri so med njihovim sprehodom pridno nabirali barvo, drugi so poslušali glasbo, tretji so pekli na žaru …

Festival v Kolpi 

Seveda nismo mogli mimo vprašanj, ali se je udeležil festivala in ali je užival. »Seveda, super je bilo. Imel sem celo družbo. Glasba je bila odlična, povsem po mojem okusu. Vseh glasbenikov nisem poznal, a so mi povedali, da so nastopili Laibach, ki je svetovno priznana skupina, Magnifico in še nekaj glasbenikov, katerih imen si nisem zapomnil. Glasba je na glavnem odru začela igrati ob 20. uri, koncert pa je trajal vse do 4. ure zjutraj. Na manjšem odru, nedaleč stran, je bila elektronska glasba. Zraven je bil še manjši oder, tik ob reki, kjer je DJ vrtel mešano glasbo. Med odri je bilo veliko stojnic s hrano in pijačo, na katerih je bila na trenutke večja gneča kot pod odri. Tam so ponujali tudi pražen krompir s slanino. Ta stojnica je bila večino časa zasedena, zato sem se pošteno načakal, preden sem uspel priti do svojega krožnika,« je v smehu povedal Ali.

Osebni arhiv

Na grad Kostel

ARHIV

Po odlični zabavi, ki se je končala zgodaj zjutraj, in nekaj urah spanja se je Ali iz Kočevja ponovno vrnil v Kostel. Najprej je obiskal  Tic. »Priznati moram, da je bil tudi ta Tic zelo urejen. Ponujali so različne vrste spominkov, domač med, preproge, različne tinkture, lokalno žganje … Tam sem spoznal tudi izjemno prijazen kolektiv, ki mi je z veseljem priskočil na pomoč in mi pomagal pri odkrivanju Kostela. Odločil sem se, da si ogledam grad Kostel, in pospremili so me. Pot je bila precej dolga, a priznam, da mi je sprehajanje godilo. Cesta, ki se je vila kot kača, je bila obkrožena z gozdom, iz katerega sta vela mir in spokojnost narave. Poučili so me, da so gozdovi, posejani po pobočjih, eni največjih v Evropi, kar pa omogoča naravni habitat celo medvedom. Lepo je bilo. Ko smo prispeli do gradu, nas je že pozdravil turistični vodnik, ki me je toplo sprejel. Predstavil nam je zgodovino gradu in ljudi, nam razkazal nekaj čudovitih pogledov z gradu, ki je obdan z gozdovi in reko Kolpo, ter nam razložil tudi zgodovino mesta in lastninjena,« je povedal in dodal, da je prijazen vodnik ponudil tako zanimivo razlago, da sta dve uri minili, kot bi trenil. Po ogledu so še nekaj časa klepetali, nato pa so se skupaj vrnili v dolino.

osebni arhiv

Nove poti, novi prijatelji

Naš popotnik je povedal, da je bil sprehod izjemno zabaven: »Zanimalo jih je, zakaj sem za študij izbral Slovenijo in ali sem se naučil že kaj slovenskih besed. Povabili so me tudi na festival krompirja v septembru in na miklavževanje v decembru. Imel sem se čudovito, hkrati sem s potovanjem pridobil tudi precej novih prijateljev.« Nedelja se je neizbežno bližala in zaradi slabih transportnih povezav je moral Ali svoj odhod dobro načrtovati. »Bilo je čudovito. Hvaležen sem vsem, ki so mi pomagali pri odkrivanju dolenjskih lepot, in tak izlet toplo priporočam tudi drugim. Vsekakor je to mesto, ki je vredno obiska,« je pohvali ljudi in kraj Ali, ki se je z odkrivanja Dolenjske vrnil v poznih nedeljskih popoldanskih urah.

Galerija

Poglej vse fotografije (11)

osebni arhiv