Zadnja dva tedna je naša dežela v primežu pravega poletja – nastopil je prvi letošnji vročinski val s temperaturami med 32 in 37 stopinjami Celzija. Večinoma ljudje izredno toploto prestajajo s pomočjo klimatske naprave, a povsod žal nimajo te sreče.
Tako je tudi v dveh naših glavnih zdravstvenih ustanovah, kjer še vedno ni poskrbljeno za hlajenje objekta. Na hodnikih in v bolniški sobah tako vlada huda vročina, nad čemer se bolniki seveda jezijo.
Kakšna ironija
Zdravstvena stroka te dni opozarja, naj pazimo na svoje zdravje, saj izpostavljenost vročini lahko predstavlja večja zdravstvena tveganja. A njihovi pozivi se slišijo nekoliko ironično, v slogu »kovačeva kobila je vedno bosa«, saj v dveh največjih zdravstvenih ustanovah pri nas, v ljubljanskem in mariborskem UKC, klimatskih naprav še nimajo – vsaj ne povsod, tako da morajo bolniki trpeti visoke temperature.
Da so razmere res alarmantne, nam potrjujejo tudi pričevanja pacientov UKC Ljubljana, ki smo jih pred dotično bolnišnico vprašali, kako prestajajo takšne razmere. Pred kliničnim centrom smo srečali tudi nekdanjega predsednika države, Milana Kučana, ki je po vsej verjetnosti hitel na kakšen pregled.
Redkobeseden je
Nekdanjega predsednika države smo vprašali, ali lahko komentira zagato v kliničnem centru na račun toplote, a nam je z gesto nakazal, da se mu zelo mudi. V roki je držal časnik, iz česar je mogoče sklepati, da je odšel na kakšen pregled. Deli torej usodo ostalih pacientov omenjene zdravstvene institucije, ki bodo na svojega specialista čakali na razgretih hodnikih.
»Vročina je hudičeva. Že takoj ko pridete v bolnišnico, je v avli glavnega vhoda tako, kot da bi prišli v pečico. To je nekaj neverjetnega,« je svojo izkušnjo komentirala Bosilka Rilak. Milan iz Nove Gorice je v ljubljanski UKC pripeljal svojo ženo, ki bo imela operacijo. »Za zdaj na hodniku še ni tako hudo. Upam pa, da bo imela soproga ugodne razmere bivanja, da ji ne bo vroče,« je izjavil.
Izjave pacientov
Tudi mladi Rok, ki so ga na urgenci oskrbeli na račun poškodbe roke, pravi, da ni humano, da ne poskrbijo za klimo. »Mislim, da na urgenci klima je, drugod pa najbrž res ne povsod. V čakalnicah bi hlajenje moralo biti, sicer je lahko čakanje sila neprijetno,« pravi. V kliničnem centru je bil tudi Peter iz Kamnika. »V bolnišnici sem ostal le en dan, pa mi ni bilo prehudo vroče. Bil sem na manjšem operativnem posegu. Operacijske sobe so klimatizirane, tako da je bilo vse v redu.«
Za mnenje povprašamo tudi Sandro in Emeli, Primorki, ki sta v ljubljanski klinični center pripeljali sorodnico. Povedali sta nam, da je stanje znotraj res kritično. »V naši, izolski bolnišnici, imamo klimo. Tukaj pa je noro. Že ko sva šli noter, je bil grozen občutek. Žalostno, da ena takih institucij, kot je UKC, ni sposobna poskrbeti za svoje bolnike. Že zdravi ljudje težko zdržimo v tej vročini, kaj šele ranljivejši – bolni. Res je znotraj kot v savni,« sta dejali.
Kaj pravi UKC
Za komentar se obrnemo na vodstvo ljubljanskega kliničnega centra, v imenu katerega se nam oglasi njihova služba za odnose z javnostmi. Ta potrjuje, da hlajenja res še ni povsod. »Nekaj oddelkov in klinik je še vedno brez klimatskih naprav, saj je glavna stavba UKC Ljubljana stara že skoraj 50 let, prav tako pa je starejšega datuma še kar nekaj drugih naših stavb,« pojasnijo in nadalje razložijo, da je bila večina starejših objektov grajenih brez sistema hlajenja v običajnih bolniških sobah, klimatizirani pa so prostori v operacijskih dvoranah in intenzivnih terapij
»Vsako leto je v UKC Ljubljana sicer pripravljen načrt investicij, ki jih izvajamo za izboljšanje delovnih razmer zaposlenih in predvsem zaradi skrbi za počutje pacientov ob vsakoletnih vročinskih valovih. Tako je bil izdelan in se izvaja načrt investicij tudi za letošnje leto,« pojasnjujejo.
Klime letos
V ljubljanskem kliničnem centru pravijo, da so v letošnjem letu načrtovane ali se izvajajo nove investicije v sanacijo in dograditev hlajenja in prezračevanja na več objektih skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Zasilno si, kot še povedo, pomagajo s hladilnimi sistemi. Ti so alternativa klimi, a ne dajejo želenih rezultatov, vseeno pa, tako pravijo, pomagajo v hudo vročih dneh. Uvedli so tudi posebne ukrepe, ki jih upoštevajo, da se vročino lažje prestaja, kot so zračenje ponoči, senčenje oken, pitje tekočine …
V UKC Maribor imajo podobne težave. Kot pojasnjuje njihova služba za stike z javnostjo, je večina prostorov prezračevana ali hlajena s centralnimi ali lokalnimi klimatskimi napravami, a dodajajo, da v času visokih temperatur to velikokrat ne zadostuje
Višja sila
»Nobene aktivne klimatizacije prostorov nimamo na oddelkih za ginekologijo, nalezljive bolezni in v večini sob kirurške stolpnice, kjer je zaradi izpostavljenosti toplotnim obremenitvam bivanje pacientov in osebja še težje. S postopnim dopolnjevanjem hladilnih in prezračevalnih sistemov in z vzdrževanjem obstoječih se trudimo zagotavljati čim ugodnejše bivalne razmere, kar pa včasih zaradi omejenih sredstev in višje sile (okvare, ekstremne temperature) ni mogoče,« se glasi njihov odziv.
Tudi v delovnih okoljih morajo delodajalci zagotavljati primerno hlajenje, a tudi tu ni vse, kot bi moralo biti, tako da Inšpektorat RS za delo (IRSD) prejema prijave kršitev določb predpisov, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v povezavi s temperaturami zraka. »V vsem letu 2017 je IRSD ugotovil 46 kršitev glede neustreznih temperatur v delovnih prostorih, v letu 2016 smo ugotovili 27 kršitev, 39 v letu 2015, leta 2014 pa 12 kršitev. V zadnjih dveh tednih pa so denimo prejeli manj kot pet prijav,« povedo.
Delodajalca, če ta ne zagotavlja ustrezne temperature svojemu kadru, lahko tudi oglobijo, nadalje razlaga inšpekcija, kazni sicer niso ravno nizke; znašajo lahko od 2000 do 40.000 evrov. IRSD še pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih »vročih delovnih prostorih«, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.
