Novice Svet24

Cene 
Apartma Rozi (nočitev in turistična taksa za dve osebi) 38,00 EUR; 
Enosmerna vozovnica za vlak za dve osebi (Ljubljana–Most na Soči) 15,40 EUR; 
Gouf (bzowc, 3 dcl, naravni pomarančni sok) 3,90 EUR; 
Gostilna in pizzerija Letni vrt (naravni jabolčni sok, ovčja skuta s krompirjem, pogrinjek, bovški krožnik) 22,70 EUR; 
Soča Rafting (zipline – kanjon Učja) 99,00 EUR; 
Mercator (omaka Barilla, svedri, kisla smetana, lepinja, med, banane, paradižnik, nektarine, namaz, grozdje, jogurt, sladoled) 13,93 EUR; 
Prevoz.org (Bovec–Ljubljana, za 2 osebi) 8,00 EUR; 
SKUPAJ – 200,93 EUR.

Malwina in Salvadore sta se na delovni izlet v Bovec odpravila v soboto zjutraj iz Ljubljane. Kot povesta, so prevozi do Bovca dobro organizirani, le precej dragi, zato sta se odločila, da izbereta vlak. »Vožnja je bila udobna in prijetna. Jaz sem vajena, da vlaki vozijo počasi, poleg tega mi je to prijalo, saj sem si ob vožnji lahko ogledovala naravo in vasi, ki sva jih puščala za seboj. Navdušila me je Radovljica, ki se mi je zdela čudovito mestece; upam, da jo bom kdaj obiskala. Priznati pa moram, da je moj prijatelj Salvadore kar malce nergal. Vlak se je zanj premikal precej počasneje, kot je tega vajen po Italiji. No, res sva za vožnjo z vlakom porabila skoraj slabe štiri ure, ampak kot sem povedala, jaz sem uživala,« pripoveduje Malwina.

Z Mosta na Soči, do koder pelje vlak, do Bovca sta naša popotnika štopala. »Najprej nama je ustavil gospod, ki je prevažal mleko za tamkajšnjo mlekarno Planika. Z njim sva se peljala do Kobarida. Nato nama je ustavil italijanski par, Salvadore je hitro navezal stike, in nama omogočil prevoz do Bovca,« dodaja v smehu. Ko sta prispela do Bovca, sta najprej obiskala turističnoinformacijski center (Tic), saj sta morala poiskati še prenočišče. »Nočitev sva sicer želela rezervirati že od doma, vendar so bili vsi cenejši hostli popolnoma zasedeni. Odločila sva se, da poskusiva srečo in poiščeva kaj na kraju samem.«

V Ticu prijeten sprejem

»V Ticu nama je informatorka najprej razdelila brošure in zemljevide ter nama predlagala nekaj aktivnosti. Prijazno nama je poiskala tudi prenočišče, pri čemer je poudarila, da je trenutno še visoka sezona obiskov, vendar se bo zagotovo kaj našlo. Poiskala nama je prosto sobo po sprejemljivi ceni in odločila sva se, da jo vzameva. Med potjo do apartmaja Rozi sva preverila še ostale ponudnike nastanitev. Potrkala sva na troje vrat, pa ni nihče odprl; ne vem, morda zato, ker so bili zasedeni ali pa nikogar ni bilo. No, nato sva le imela nekaj sreče. Gospo, ki je odprla vrata, sva zgolj informativno vprašala, koliko stane nočitev in ali so morda polno zasedeni, pa je dejala, da ne, da imajo še prosto. Res pa je, da je bila cena precej visoka. Pa tudi v nadaljevanju je dodala, da načeloma sprejema le goste, ki prenočijo najmanj tri dni, in če res ne bova našla ničesar drugega, naj se vrneva. No, zatem sva le prispela do najinega apartmaja. Zanimivo je to, da so povsod zatrjevali, kako polno zasedeni so apartmaji in naselja, ob prihodu pa so nama povedali, da imava celo nadstropje zase, da ni drugih gostov,« se čudi Malwina.

osebni arhiv

Spletna stran prijazna turistom

Ob prihodu v apartma sta preverila spletno stran Občine Bovec, ki po Malwininem mnenju ponuja dovolj osnovnih informacij turistom, ki si želijo kraj obiskati. »Stran je po mojem mnenju izdelana dovolj profesionalno in je dovolj enostavna, da jo lahko uporablja in razume vsak turist. Aja, preverila sva še prevoze za nazaj, pa ni bilo nič, kar bi nama ustrezalo. Zato sva pobrskala še na spletni strani prevoz.org, kjer sva našla prevoz, ki nama je ustrezal, pa še mnogo cenejši je bil,« pove Malwina.

Plusi 
ljudje so prijazni, obvladajo veliko jezikov; 
čudovita narava, za katero zelo lepo skrbijo; 
skrb za čistočo na vsakem koraku.
Minusi 
brezplačne brošure bi lahko vsebovale večje zemljevide za turiste in popotnike; 
na določenih pohodnih mestih slabo označene markacije; 
domači jabolčni sok bi moral biti na prodaj.

V restavraciji »ni, da ni«

Po krajšem počitku v apartmaju sta poiskala restavracijo, saj jima je že pošteno krulilo v želodcih. Vrnila sta se v središče mesteca in se odločila za gostilno Letni vrt. Po Malwininih besedah je bil Salvadore precej presenečen nad široko ponudbo, saj je jedilni list poleg lokalne hrane vseboval tudi široko izbiro pic, testenin, zrezkov in morskih jedi.

»Malce je podvomil, saj po njegovem mnenju restavracija ne more biti specializirana za vse jedi, posledično pa ne more biti vse dobro. Odločila sva se, da pokusiva lokalno hrano. Jaz sem naročila krompir z ovčjo skuto, Salvadore pa nekaj podobnega, le da je vsebovalo koščke mesa. Všeč mi je bilo, le cena je bila malce pretirana za dva razpolovljena krompirja in nekaj ovčje skute,« je rahlo kritična.

osebni arhiv

»Sva se pa popolnoma navdušila nad domačim jabolčnim sokom, ki je bil več kot odličen. Žalosti me le to, da tega ne ponujajo povsod v okolici Bovca in da ostali ponudniki ponujajo le kupljene sokove, medtem ko imajo več kot odličen domači jabolčni sok. Želela sva ga kupiti, vendar ni bil za prodajo.« Po odličnem kosilu sta se Malwina in Salvadore odpravila na pohod.

Slabe markacije

osebni arhiv

Odločila sta se za eno izmed poti, ki so bile navedene v brošuri, ki sta jo dobila v Ticu. Nekaj časa jima je, kot pove Malwina, kazalo precej dobro, vendar so bile markacije označene površno, zaradi česar sta se kasneje izgubila. Dobro uro in pol sta iskala nadaljevanje poti, a ga nista našla, zato sta se odločila, da se počasi vrneta.

V Bovec sta se vrnila okoli 18. ure, vmes sta skočila še v trgovino, si nakupila sestavine za večerjo, nato pa se odpravila v apartma. »Pripravila sva si večerjo po Salvadorejevem okusu – testenine, kaj pa drugega,« šaljivo pove Malwina. Okoli 22. ure sta se odpravila proti mestu, da preverita še večerno dogajanje, a se ni dogajalo nič. »Zame to ni velik minus. Res je, da bari in restavracije niso bili odprti in ni bilo ljudi, ki bi sedeli v lokalih, popivali in pohajkovali, vendar mene to ni motilo, Salvadore pa je bil nad (ne)dogajanjem razočaran. Meni je bilo všeč, čudovita noč se je obetala, nebo je bilo posejano z zvezdami. Uživala sem v miru in tišini.«

osebni arhiv

Nedelja je veliko obetala

osebni arhiv

Prebudila sta se v prijetno jutro, preverila vremensko napoved ter se odločila, da dan namenita ziplinu in raziskovanju. Ob prihodu jima je prijazna blagajničarka ponudila študentsko vstopnico, pri čemer ju je presenetila prijaznost. »Zanimivo je bilo tudi to, da je bila razlika v ceni na vrhuncu turistične sezone in v preostalem času le en evro, kar je, oprostite izrazu, smešno. Sicer pa je cena precej visoka,« komentira Malwina.

»Zipline je trajal dobri dve uri in priznati moram, da so se nama na začetku kar precej šibile noge. Mislim, da je bilo Salvadoreja bolj strah od mene (smeh), ampak vsekakor je bila tole čudovita izkušnja za oba. Pohvaliti moram varnostnike na ziplinu, ki so govorili več jezikov, prav tako pa so bili zelo prijazni, nasmejani in spodbujajoči,« še pove Malwina.

Tabela z ocenami že obiskanih mest
Bled 90/100
Kranj 87/100
Velenje 82/100
Ptuj 82/100
Novo mesto 81/100
Brežice 80/100
Črnomelj 80/100
Bovec 78,5/100
Slovenj Gradec 77,5/100
Zagorje 77/100
Nova Gorica 76,5/100
Ormož 75/100
Podčetrtek 74/100
Piran 69,5/100
Postojna 64/100

Po ziplinu sta se ob strugi reke Soče sprehodila do Koritnice in uživala v prekrasnem vremenu in osvežilnem vetru, ki ju je hladil. »Presenečena sem bila nad ljudmi, ki so naju ob pohodu ves čas pozdravljali. Pri nas ni te navade,« izpostavi Malwina.

Po čudovitem adrenalinskem dnevu sta se okoli 16. ure vrnila v Bovec, se ustavila še na pijači, nato pa se odpravila do apartmaja, pripravila potovalne torbe in se s prevozom vrnila v Ljubljano. »V Bovcu sem nedvomno uživala. Navdušena sem bila nad gorami, športnimi aktivnostmi, ki jih ponujajo, čudovitimi večeri, ki so posejani z zvezdami, pa tudi nad ljudmi, ki so prijazni, gostoljubni in govorijo veliko tujih jezikov,« strne vtise Malwina.

osebni arhiv