Aleksia in Mihalis sta se na Bled odpravila v soboto pozno popoldne, prevoz sta poiskala prek prevoz.org, saj je bil to najcenejši transfer do Bleda. Kot povesta, je bila pot prijetna, vožnja pa udobna. Voznik ju je odložil v središču mesta, zato sta se za začetek radovedno sprehodila po ulicah, nato pa sta se odpravila do turističnoinformacijskega centra, kjer ju je sprejel prijazen in ustrežljiv informator. Opremil ju je z zemljevidi, jima povedal za zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati, ter jima označil nekaj restavracij, v katerih ponujajo odlično lokalno hrano. Opozoril pa ju je tudi na cene prevoznikov do otočka in na nekatere druge posebnosti. Po prejetih informacijah sta se sprehodila po promenadi do cerkve pod gradom ter se odpravita iskat hostel, ki sta ga predhodno rezervirala preko spletne strani booking.com.
Posmodulja s česnom je bila »top«!
Hostel je bil prijetno in udobno opremljen, osebje je bilo prijazno in ustrežljivo. Sobo sta si Aleksia in Mihalis sicer delila z Avstralcema, Indijcem ter dvema Kitajcema. Težav z jezikom v hostlu nista imela, saj je vse osebje govorilo angleško. Potem ko sta se malce odpočila, sta na spletni strani mesta Bled preverila dogajanje – stran je, kot povesta, odlično opremljena za tujce – ter se odpravila za nosom.
Po idiličnem sprehodu do promenade ju je zmedel vonj po hrani, ki ju je pripeljal na festival hrane, stojnice pa so se tam šibile pod lokalnimi specialitetami. »Pokusila sva posmoduljo, ki menda velja za tipično gorenjsko jed. Starejši gospod mi je dovolil, da si posmoduljo spečem sama. Neverjetna izkušnja, zares. Ljudje so topli, prijazni in vedno nasmejani. Posmodulja s česnom je bila odlična. Rada imam česen, čeprav se potem fantje nočejo preveč poljubljati z mano.« (smeh)
Cene: prevoz 12,00 EUR; Potičnica Blejski otok 4,00 EUR;
spominček – prstan (Ivan Krivec, s. p.) 12,00 EUR;
posmodulja (Turistično društvo Bled, 2 x) 6,00 EUR; infrastruktura Bled (sedežnica + sankanje 3 vožnje) 19,00 EUR;
Gorazd Kneževič, s. p. (file postrvi, rumpsteak, kraški pršut) 18,00 EUR;
Back bar & hostel (radler) 2,00 EUR;
Gorazd Kneževič, s. p. (medana rdeče, 0,1l) 1,50 EUR; Gorazd Kneževič, s. p. 8,00 EUR; Trgovina Bled (keksi, merlot, banane) 5,56 EUR;
Gostilna Pri planincu (točeno pivo, 0,2l, radler, 0,3l) 4,10 EUR;
Sava hoteli Bled (kava z mlekom, kremna rezina) 6,10 EUR;
Back bar & hostel (2 x nočitev, turistična taksa) 38,54 EUR; Potičnica Blejski otok (sladoled) 1,60 EUR;
Mercator (pršut, 100 g) 2,79 EUR
SKUPAJ 141,19 EUR.
Po zanimivi izkušnji in s polnima trebuhoma sta se Grka odpravila do jezera, kjer sta posnela nekaj prekrasnih fotografij. Aleksia v smehu pove, da se »fotoshootingu« ni mogla upreti. Navdušena je bila nad številnimi labodi in ostalimi pticami, ki jih v Ljubljanici ni videla, obenem pa presenečena nad gnečo turistov, ki so se drenjali ob jezeru. Ko je vročina začela počasi popuščati in se je dan začel prevešati v večer, sta se odločila, da obiščeta še grad, ki magično kliče k obisku.
Pestro dogajanje v malem mestu
»Na festivalu so nama domačini povedali, da si lahko grad po 20. uri ogledava zastonj, zato sva izkoristila prijetno s koristnim in prijela priložnost za rep. Sicer pa mi je bilo malce nenavadno, da je treba plačati vstopnino, glede na to, da je vstop na dvorišče Ljubljanskega gradu brezplačen,« pove Aleksia.
Na gradu sta posnela nekaj fotografij, se razgledala po možnostih, ki jih grad ponuja (tiskarna, muzej, restavracija), nato pa se vrnila do jezera. Medtem je Aleksia na spletni strani preverila večerno dogajanje in zasledila operni večer, ki je bil v lokalu tik ob jezeru, in sicer brezplačno. »Neverjetna izkušnja, bilo je čarobno. Aja, ko sem o tem dogodku povprašala v turističnoinformacijskem centru, mi niso znali kaj veliko povedati, zato bi posebej rada pohvalila spletno stran. Prijazen informator pa nama je svetoval obisk večernega teka okoli jezera, ki se ga vsako leto udeleži okoli 3000 ljudi. Tudi to sva si ogledala. In res, bilo je fascinantno, animator je tekače spodbujal v štirih različnih jezikih, zelo smešno je bilo, nasmejala sva se. Mislim, da se je teka udeležilo tudi nekaj znanih slovenskih športnikov, ampak tega niso prevajali v angleščino. Tudi jaz sem malce tekla, bolj za zabavo (smeh), ljudje so me spodbujali, ves čas so vzklikali 'jojojooo',« navdušeno pripoveduje Aleksia.
Ko se je tek končal, sta se z Mihalisom prijetno utrujena odpravila do hostla, vendar ju je na poti premamil prijeten lokal, kjer sta si privoščila pivo. »Izpostavila bi morda to, da ko sva prispela do hostla, gostje niso najbolj upoštevali ure za počitek, saj so bili precej glasni. Res pa je, da je za večerno dogajanje za mlade precej slabo poskrbljeno. Kljub hrupu sva precej hitro zaspala, saj sva bila utrujena in v pričakovanju naslednjega dne.«
Kremna rezina je bila v redu
V nedeljo sta Aleksia in Mihalis vstala okoli 9. ure, se odpravila do pekarne, kjer sta kupila nekaj žemljic, in nato do Mercatorja, kjer sta žemljicam priskrbela še mesni dodatek ter kupila še nekaj sadja za pozneje. Po hitrem zajtrku sta se ponovno sprehodila po promenadi ter se odpravila pokusit še slavno blejsko »kremšnito«. »Že pred restavracijo je bila gneča, a sva kljub temu prišla na vrsto prej kot v 15 minutah. Okus? Ja, bila mi je všeč,« pove Aleksia.
Plusi: aktivnosti v mestu čez dan; odlična hrana na festivalu kuhinje; odlična klima in čudovita narava
Minusi: za nočno življenje, predvsem za mlade, je slabo poskrbljeno; velika gneča v restavraciji; plačilo vstopnine v cerkvi na otoku; plačilo ogleda gradu (v Ljubljani je brezplačen); cene niso optimalne; Tic v nedeljo ni odprt.
Prijetno sita sta se odpravila do Straže, kjer sta obiskala adrenalinski park in se preizkusila v spustu s sankami. »Odlična adrenalinska izkušnja, vendar precej draga,« komentira Aleksia. Na Straži sta posnela še nekaj navihanih fotografij, nato pa sta se vrnila do jezera, kjer sta se lotila raziskovanja cen za prevoz z ladjico do otočka. »Prijaznega gospoda sem uspela prepričati, da nama je spustil ceno. Vožnja je bila zelo romantična, prijetno je bilo. Ko sva prispela na otoček, so naju zvabili na sladoled, ki naj bi bil najboljši, vendar moram priznati, da je v Ljubljani boljši. Na otočku sva si ogledala cerkev. Nisem ravno vajena, da je za ogled cerkva treba plačati vstopnino,« prizna Aleksia.
Srečno naključje
Po ogledu sta se Aleksia in Mihalis vrnila v središče Bleda ter še enkrat obiskala festival hrane in stojnico z lokalnimi spominki. »Tam sem si kupila ta prelepi prstan,« s ponosom pokaže Aleksia. (V uredništvu bi sicer težko rekli, da gre za lokalni prstan, saj nima nobenega simbola mesta, verjamemo pa, da je ročno izdelan.) Ob tem doda, da so cene zasoljene, verjetno zato, ker je ogromno turistov.
Tabela z ocenami že obiskanih mest:
Bled 90/100
Novo mesto 81/100
Črnomelj 80/100
Slovenj Gradec 77,5/100
Nova Gorica 76,5/100
Ormož 75/100
Podčetrtek 74/100
Kosilo sta si ponovno privoščila na festivalu hrane ter se nato še enkrat odpravila na grad, kje sta se naužila krasnega razgleda. Pot na grad jima je bila očitno naklonjena, saj sta glede na težave, ki sta jih imela s prevozom, naletela na Francoza in Portugalko, s katerima sta se hitro spoprijateljila. »Francoz je govoril štiri jezike, bil je zabaven. Ko sta ugotovila, da sva tujca, sta naju takoj ogovorila. Bila sta prijetna družba. Med pogovorom sva povedala, da sva namenjena do Ljubljane in da se počasi odpravljava na vlak, ker nama je prevoz odpovedal. Dejala sta, da gresta do Ljubljane, in nama ponudila prevoz, midva pa njima primerno plačilo, super kupčijo smo sklenili,« izpostavi Aleksia.
»Bled mi je všeč, sploh dnevno dogajanje in dogodki, ki se vrstijo, zvečer pa mesto umre in ni najbolj primerno za mlade. Mislim, da bi morali v tej smeri še kaj narediti, saj je bolj usmerjeno na nekoliko starejše ljudi,« sklene Aleksia, ki je bila sicer nad mestom navdušena in ga bo v prihodnosti zagotovo še obiskala.