9. avgusta je potres z magnitudo 7,1 prizadel Japonsko blizu mesta Ničinan. Smrtnih žrtev ni bilo, so pa ljudje, ki tam živijo, teden preživeli v velikem strahu. Japonska meteorološka agencija je namreč sprejela odločitev brez primere: izdali so uradno opozorilo o možnem megapotresu, ki bi lahko dosegel katastrofalno magnitudo 9. Prebivalce so pozvali, naj bodo pripravljeni z načrtom, kam se zateči, in premišljeno potjo evakuacije.
Meteorološka agencija je sporočila, da so podmornice v morskem koritu Nankai, kjer se del evrazijske tektonske plošče stika s filipinsko tektonsko ploščo, ugotovile, da so možnosti za večji potres večje kot običajno. Seizmologi so sklicali izredni sestanek, da bi analizirali, ali je potres prizadel morsko korito, vir preteklih uničujočih potresov. Potresi v koritu Nankai se običajno zgodijo vsakih sto do 150 let, zadnji veliki potres je to območje prizadel pred 78 leti, decembra 1946. Takrat je dosegel magnitudo 8,1, umrlo je 1300 ljudi. Japonci dobro vejo, kaj pomeni opozorilo pred megapotresom. Še kako je svež spomin na katastrofo iz leta 2011, ko je eden takih zahteval več kot 20.000 življenj in povzročil taljenje jedrskih reaktorjev v Fukušimi.
Japonska oblast je medtem opozorilo sicer že preklicala, saj v tednu po potresu niso zaznali odstopanj v seizmični aktivnosti na nevarnem območju, a to je bolj piškava tolažba. V naslednjih 30 letih je namreč kar 80-odstotna možnost, da bodo premiki v koritu Nankai povzročili naslednji megapotres.
Ne le megapotres, supervulkan v naši neposredni bližini
Medtem se bližje nam, v Italiji, zbuja speči velikan. Takšen, ki se ne bi ustavil pri megapotresih, če bi otresel s sebe zemeljske okove. Konec maja je prebivalce Pozzuolija, slikovitega obalnega mesteca zunaj Neaplja, z domov pregnal najmočnejši potres v zadnjih 40 letih. Noč so preživeli v avtomobilih in na odprtem, a če bi se na tem območju začelo zares, jim to ne bi prav nič pomagalo. Pozzuoli namreč leži na območju najnevarnejšega vulkana v Evropi, za katerega pa večina niti slišala ni. Ni čudno, saj je skrit pod zemljo, čeprav ni zato nič manj smrtonosen kot razvpiti Vezuv. Ta se proti njemu skrije, saj imajo Campi Flegrei, Ognjena polja, kar 24 skritih podzemnih kraterjev, obsegajo pa 14 kvadratnih kilometrov. Ta speči supervulkan leži pod Tirenskim morjem, med italijansko celino in otokom Sardinijo. Aktiven je že vsaj 80.000 let. Njegova kaldera je nastala po dveh silovitih izbruhih pred 39.000 in 15.000 leti. Starejši je povzročil vulkansko zimo v radiju 100 km, poslal pepel vse do Rusije in v kratkem času ohladil podnebje po vsem svetu. Če bi Campi Flegrei ponovil svoj največji izbruh, bi staljene kamnine in vulkanske pline poslal visoko v stratosfero, sprožil 30-metrske cunamije in izbruhnil oblak žvepla in strupenega pepela, ki bi lahko svet pahnil v večletno globalno zimo. Prišlo bi do množičnega izumrtja in hude lakote.
In strokovnjaki se strinjajo, da se z njim spet nekaj dogaja. Lanski članek v reviji Nature, med drugimi, raziskuje možnost, ali bi lahko Campi Flegrei v kratkem spet izbruhnil. Potem ko je v noči na 2. oktober 2023 potres z magnitudo 4 stresel mesta nad Ognjenimi polji, se je začel medijski orkan. Novinarji so domnevali, da bi lahko začela iz vulkana bruhati lava in ogrozila 1,3 milijona ljudi, ki živijo v bližini njegovega središča. Vulkanologi so pozvali k posodobitvi evakuacijskih načrtov, da bi vključevali možnost evakuacije, potem ko se je izbruh že začel, ne le 72 ur prej, kot je predvideno. Ta potres in stotine pred njim ter za njim so del najintenzivnejše potresne dejavnosti v zadnjih desetletjih. V dveh mesecih pred 2. oktobrom so v regiji zabeležili več kot 2000 potresov nizke magnitude, vključno z najmočnejšim potresom po letu 1983. Sistemi spremljanja so pokazali, da so se tla ponekod v zadnjem desetletju dvignila za 1,17 metra, v največji meri od leta 2016. Znanstvena skupnost se strinja, da so tresljaji in dvigi znak, da se vulkan prebuja. Ne strinjajo pa se pri razlagi izbočenja zemlje nad vulkanom. Boj se med dvema teorijama bije že desetletja, dokončnega odgovora še ni. A ravno ta bi znanstvenikom omogočil bolje predvideti, kolikšna je verjetnost, da bo vulkan izbruhnil. Po enem modelu zemljo potiska magma, ki bi povzročila eksploziven izbruh, če bi se prebila na površje in bi tekla v velikanskih količinah. Po drugem pa gre za paro in vroče pline, ki bi se lahko sprostili v enkratnem izbruhu. Oba bi bila smrtonosna, a drugi nekoliko manj. Glavno vprašanje pri obeh modelih je, kako blizu površini je magma.
Se pripravlja izbruh?
Po zadnjem izbruhu leta 1538 je vulkan utihnil, staljena kamnina pa je zapečatila ustje vulkana. Nastala skorja je zdaj ovira za izbruh in prav zato jo znanstveniki natančno opazujejo. Njeno lomljenje in raztezanje namreč kaže na to, koliko je vulkan aktiven. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je Campi Flegrei začel spet prebujati in prej skromna seizmičnost se je okrepila, skupaj s počasnim dvigovanjem in pogrezanjem tal. Znanstveniki pravijo, da pritisk od spodaj pritiska na skorjo v globini dveh do treh kilometrov, zaradi česar se razteza in lomi, kar ustvarja površinske potrese in izboklino. V 80. letih so že enkrat evakuirali 40.000 ljudi ob izbruhu, ki ga mnogi znanstveniki štejejo za prekinjenega. Domnevajo, da je magmo blizu površja nekaj ustavilo. Tla so se nato spet spuščala vse do leta 2004, ko se je začel trenutni dvig. V prej omenjeni študiji Christopher Kilburn, profesor vulkanologije in geofizikalnih nevarnosti na University College London, piše, da vsaka takšna epizoda skorjo še bolj raztegne, dokler ne bo nekoč počila in bo izbruhnil supervulkan. Možnost, da se to zgodi v kratkem, je povsem realna, je prepričan Kilburn. Že med letoma 1950 in 1984 so se zgodile tri take epizode in Pozzuoli, ki leži blizu središča največjega gibanja, dvignile za več kot štiri metre. Četrti dvig se dogaja od leta 2005, je pa nekoliko počasnejši od prejšnjih.
Napovedati ga ni mogoče, predvideti pa
Vulkanologi se strinjajo, da bo Campi Flegrei nekoč izbruhnil in seizmologi se jim pridružujejo v prepričanju, da bo povzročil velike potrese takrat in prej. Vsi bi si želeli, da bi nam lahko povedali tudi, kdaj se bo to zgodilo. A medtem ko je mogoče izbruh vulkana še nekako napovedati, za potres tega ne bo trdil noben resen znanstvenik, kaj šele inštitucija. Doslej namreč še nihče nikoli ni napovedal večjega potresa. Tega, da bomo kdaj v bližnji prihodnosti to znali, tudi ne pričakujejo. Je pa mogoče potrese predvideti. Tako predvidevanje nam lahko pove možnost ali verjetnost prihodnjih potresov v določeni regiji. To vključuje, kako močni bodo potresi in kako pogosto se bodo zgodili v določenem časovnem obdobju. Predvidevanja temeljijo na opazovanjih pretekle potresne dejavnosti, ki lahko traja desetletja, stoletja ali celo tisoče let. Ta opažanja analizirajo in modelirajo, razumevanje fizike potresov pa omogoča predvidevanje prihodnje seizmične dejavnosti. V zadnjih desetletjih so po svetu postavili celo mrežo seizmičnih snemalnikov, ki lahko zaznajo tudi majhne tresljaje; manjše, kot bi jih zaznal človek. Te meritve so razkrile pomembno povezavo med manjšimi potresi in tistimi večjimi, ki jih majhni napovejo. In prav ta povezava je, skupaj z značilnostmi tal v določeni regiji, še najboljši napovedovalec potresov. Na njej temeljijo tudi opozorila, kakršno je bilo nedavno izdano na Japonskem.
