Danska je pomembna izvoznica svinjine in mlečnih izdelkov, kmetijstvo pa naj bi bilo v tej skandinavski državi največji vir emisij ogljika (ogljikovega dioksida, metana – slednji nastaja v prebavilih živali, največ v vampu prežvekovalcev), ki sestavlja toplogredne pline. Na Danskem so zato sklenili, da ogljikove izpuste obdavčijo, s čimer bi kmete spodbudili k iskanju rešitev za zmanjšanje emisij.
Davek na kravo najprej 90, potem 225 evrov
Danske krave molznice, ki predstavljajo velik del populacije goveda, v povprečju izpustijo 5,6 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2) na leto. To pomeni, da bodo kmetje ob upoštevanju nižje davčne stopnje v letu 2030 plačali 90 evrov davka na kravo, po letu 2035 pa 225 evrov, če jim ne bo uspelo znižati izpustov na žival. Kmetje poudarjajo, da se zavedajo težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, a ne verjamejo, da bo dodatna obdavčitev kmetov pripomogla k rešitvi tega problema, ob tem pa se zavzemajo, da bi tovrsten davek uvedle tudi druge države EU.
Slovenske kmetije manjše, nižja obtežba tal
»V Sloveniji za zdaj še ne poteka razprava o uvedbi davka na emisije v kmetijstvu,« so odvrnili na kmetijskem ministrstvu. Morda tudi zaradi manjšega vpliva kmetijstva na okolje. Zgovoren je namreč podatek o povprečnem številu glav živine na živinorejsko kmetijo in hektar kmetijskih zemljišč, na kar že leta opozarjajo slovenski kmetje. Po podatkih Eurostata je bilo v EU leta 2020 v povprečju 28 glav živine (GVŽ) na živinorejsko kmetijo. Največje povprečno število med državami članicami EU je imela ravno Danska (243 GVŽ na gospodarstvo), sledita Nizozemska (199 GVŽ na gospodarstvo) in Belgija (168 GVŽ na gospodarstvo).
V Sloveniji je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) v povprečju eno živinorejsko gospodarstvo v letu 2020 redilo 9,1 GVŽ. Z vidika obremenjevanja okolja pa je pomembnejši podatek o obtežbi na hektar kmetijskih zemljišč. V Sloveniji obtežba v povprečju znaša eno odraslo govedo na hektar kmetijskih zemljišč, medtem ko je na Danskem 1,7 GVŽ na hektar.
Kmetijstvo ni med ključnimi onesnaževalci
»V Sloveniji kmetijstvo ni med najpomembnejšimi viri toplogrednih virov, je pa dovolj pomembno, da je treba izkoristiti vse možnosti za zmanjševanje emisij. Sektor naj bo zgled drugim, saj je najbolj izpostavljen podnebnim spremembam,« je poudaril Jože Verbič s KIS ter spomnil tudi na pozitiven pomen kmetijstva oziroma rastlinstva in vezave toplogrednega plina CO2 ter dušika.
V svetovnem merilu naj bi kmetijstvo prispevalo od 20 do 35 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Po nekaterih izračunih naj bi slovensko kmetijstvo prispevalo 10,6 odstotka k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji, ob upoštevanju krajše obstojnosti metana, ki je eden ključnih plinov, ki nastaja v živinoreji, pa naj bi bil prispevek kmetijstva samo 5,6 odstotka. To pa ne pomeni, da so prizadevanja za zmanjšanje emisij metana (ki nastaja v prebavilih rejnih živali in ob skladiščenju živinskih gnojil) odveč, opozarja Verbič. »Z zmanjšanjem emisij lahko dosežemo zmanjšanje koncentracij v atmosferi in s tem prispevamo k blaženju podnebnih sprememb.« Po mnenju raziskovalca na oddelku za živinorejo bi morali več pozornosti nameniti zmanjšanju izpustom didušikovega oksida, ki nastaja pri skladiščenju živinskih gnojil in pri gnojenju. Po njegovi oceni slovenski kmetje izgubijo tretjino dušika, potrebnega za rast rastlin, kar je tudi finančno velik izpad. »V letih 2016–2021 je bila izračunana vrednost dušika v živinskih gnojilih 21 milijonov evrov letno.« Izgube bi lahko zmanjšali z uporabo inhibitorjev – zaviralcev kemijskih procesov, s sistemi za gnojenje z nizkimi izpusti, ustreznim skladiščenjem, gnojenjem glede na potrebe rastlin, ozelenitvami strnišč …
Evropa bo svoje naredila, kaj pa Azija?
Pričakovati je, da se bodo emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva do leta 2030 znižale za 2,8–4 odstotke, Verbič pa je poudaril, da bodo morali svoj delež k zmanjšanju toplogrednih plinov dodati tudi drugi sektorji, ne le v Sloveniji ali Evropi. »Izpusti iz gospodarstva so se v EU močno znižali, vendar smo jih v veliki meri prenesli v Azijo.«
