Za BBC je povedal, da ga je bilo strah, da bo v dvigalu umrl, nato pa se je nekako odločil, da je močan in da mora premagati to preizkušnjo. V agoniji mu je pomagalo tudi recitiranje pesmi, ki jih je napisala njegova žena.
Moški je bil ujet v dvigalu bolnišnice, v kateri je zaposlena njegova žena. Ta ga je pogrešala, sprva je mislila, da je že obiskal bolnišnico in je v službi, mrzlično so ga iskali, vendar nihče ni posumil, da je zataknjen v dvigalu. Po neznosnih dneh v katerih v temi ni vedel, ali je noč ali dan, ga je našel upravitelj dvigala. Zdaj je v bolnišnici in se zdravi zaradi dehidracije in bolečin v hrbtu.
Idijec je povedal, da je začel redno obiskovati bolnišnico pred nekaj meseci, potem ko je padel v kopalnici in so se pričele njegove bolečine v hrbtu.
»V soboto sva z ženo šla k zdravniku in opravili so mi rentgenski pregled hrbta, ker sem po nedavnem padcu čutil hude bolečine,« je povedal.
Ko je zdravnik prosil za papirje z rezultati njegove krvne preiskave, sta zakonca ugotovila, da sta jih pozabila doma. Ker je njegova žena morala v službo, je Nair sam odšel domov po rezultate.
Običajno sta z ženo uporabljala dvigalo namenjeno osebju, a tokrat je stopil v dvigalo 11, namenjeno bolnikom in obiskovalcem, da bi se povzpel v drugo nadstropje.
"Takrat je bilo ravno čez poldne. V dvigalu ni bilo nikogar drugega, a luč je gorela, tako da nisem mislil, da je kaj narobe," je povedal.
Pritisnil je gumb in dvigalo se je začelo dvigati, a ko se je približalo drugemu nadstropju, je s trkom omahnilo navzdol in se zagozdilo med prvim in drugim nadstropjem.
Nair je nemudoma poklical številko za klic v sili, navedeno v dvigalu, a se nihče ni odzval klicu. Poskušal je tudi poklicati svojo ženo ali kogarkoli drugega.
"Začela me je panika in začel sem udarjati po vratih dvigala, da bi pritegnil pozornost. Takrat mi je telefon padel na tla in prenehal delovati," je povedal.
"Vpil in kričal sem na pomoč in poskušal z rokami razdreti vrata. Zdaj je bilo v dvigalu temno, a na srečo je bilo dovolj zraka za dihanje," je opisal svojo grozljivo izkušnjo.
Nato je korakal po dvigalu in vedno znova pritiskal na alarm, v upanju, da bo zazvonil in pritegnil pozornost.
"Ko sem bil utrujen, sem spal v kotu. Moral sem uporabiti drug kot, ker sem v enega uriniral," je povedal.
V nekem trenutku se je spomnil, da mora vzeti tablete za nadzor krvnega tlaka.
"Imel sem jih pri sebi, a jih nisem mogel pogoltniti, ker nisem imel vode in moja usta so bila suha od kričanja na pomoč," se je spominjal.
"Začel sem se spraševati, ali bom umrl v dvigalu. Skrbelo me je za ženo in otroke ter razmišljal o svojih pokojnih starših in prednikih. Potem pa sem se nekako odločil, da sem močnejši in si rekel, da moram premagati to strašljivo preizkušnjo. Upal sem, da bo nekdo prišel popravit dvigalo in me našel tam."
Pomoč je končno prispela v ponedeljek zjutraj okoli 6 ure po lokalnem času, ko je operater odprl vrata in mu velel, naj skoči iz dvigala, 42 ur po začetku njegove peklenske preizkušnje.
