Evropska unija se je odločila, da udari še po enem ruskem zlatem jajcu, plinu. Temu koraku sta vzrajno nasprotovali Nemčija in Madžarska, a so zunanji ministri EU prejšnji četrtek le uspeli doseči dogovor. Tako se niso odločili za prepoved uvoza ruskega plina, od katerega so posamezne članice še naprej precej odvisne, temveč se uvaja prepoved storitve pretovarjanja oziroma ponovnega natovarjanja ruskega LNG na ozemlju EU za nadaljnji izvoz v tretje države. To vključuje pretovarjanje z ladje na ladjo in z ladje na kopno, pa tudi operacije ponovnega natovarjanja. Pravna podlaga pri tem predvideva devetmesečno prehodno obdobje, so navedli na Evropski komisiji in Svetu EU.
Čeprav so države članice EU od začetka popolne ruske invazije na Ukrajino uporabo ruskega plina oklestile kar za približno dve tretjini, pa so še naprej uvažale in preprodajale ruski utekočinjen plin. Po poročanju bruseljskega časnika Politico so največje količine ruskega utekočinjenega plina lani pokupile Španija, Francija in Belgija. V sami EU je leta 2023 predstavljal le približno pet odstotkov celotne porabe plina, a je iz tega naslova na ruske račune iz EU vseeno romalo približno osem milijard evrov.
Sankcionirana plovila
Z ruskim izvozom LNG je povezana prepoved vstopa v evropska pristanišča in zagotavljanja storitev ladjam, ki prispevajo k ruski agresiji na Ukrajino.
Skupno 27 ladij so na seznam sankcioniranih plovil dodali še zaradi prevoza vojaške opreme za Rusijo ali ukradenega ukrajinskega žita, pa tudi zaradi sodelovanja pri izogibanju cenovni kapici na rusko nafto, ki je bila uvedena v okviru preteklih paketov sankcij.
Drugi ukrepi
Unija obenem spričo poskusov Moskve, da bi vplivala na demokratične procese v EU, političnim strankam, nevladnim organizacijam, vključno s think tanki, in izdajateljem medijev v Uniji prepoveduje prejemanje finančnih sredstev od ruske države.
Novi sveženj vključuje še dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam. Evropske matične družbe bodo morale tako storiti vse, da bi preprečile sodelovanje njihovih hčerinskih družb v tretjih državah v aktivnostih, ki jih sankcije prepovedujejo.
EU želi prav tako preprečiti izvoz opreme, ki jo ruska vojska uporablja v Ukrajini ali za svoje vojaške sisteme, v Rusijo prek tretjih držav. Evropska podjetja, ki izvažajo tovrstno blago, bodo morala uvesti posebne mehanizme za nadzor nad morebitnim nadaljnjim izvozom v Rusijo.
Izogibanju sankcijam, povezanim z izključitvijo ruskih bank iz mednarodnega sistema Swift, pa je namenjena prepoved sistema SPFS, ki ga je ruska centralna banka razvila kot zamenjavo za Swift. Evropske banke, ki delujejo zunaj EU, tako ne bodo smele uporabljati ruskega sistema.
Obenem s tokratnim paketom sankcij za dodatnih 61 pravnih oseb, ki neposredno podpirajo rusko vojaško agresijo na Ukrajino, zaostrujejo pravila glede izvoza blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati tako v civilne kot vojaške namene.
28 podjetij ima sedež v Rusiji, 33 pa v tretjih državah, in sicer na Kitajskem, v Kazahstanu, Kirgizistanu, Turčiji in Združenih arabskih emiratih.
Unija uvaja še dodatne omejitve na področju izvoza blaga, predvsem tistega, ki je namenjen krepitvi proizvodnih zmogljivosti ruske industrije. Med drugim gre za kemikalije, plastiko in električno opremo. Na področju uvoza v EU iz Rusije pa novi sveženj prinaša dodatne omejitve za helij.
EU je poleg tega zaradi spodkopavanja ali ogrožanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine uvedla sankcije še proti 69 posameznikom in 47 pravnim osebam. Zanje velja zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU.
EU je proti Rusiji od začetka njene agresije na Ukrajino februarja 2022 sprejela že 14 paketov sankcij. Med ključnimi ukrepi je embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, pri čemer je Unija skupaj s partnericami v skupini G7 uvedla tudi cenovno kapico za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države.
