Vojna med Ukrajino in Rusijo traja že dolgo, predolgo, ljudje na obeh straneh pa umirajo dnevno. Zato sta obe strani primorani novačiti vedno nove in nove ljudi, ki bi bili pripravljeni pustiti svojo kri za domovino, zato iščejo tudi drugačne prijeme in pristope za rekrutacijo novih vojakov, ki jih primanjkuje. To seveda ne bi bilo prvič, da se je država obrnila na neortodoksne in kontroverzne ukrepe novačenja, da bi dopolnila svoje enote.
Tako je Rusija konec maja iz zapora izpustila prvo skupino žensk, da bi se pridružile boju v Ukrajini. Vojaški naborniki sedaj pospešeno obiskujejo ženske zapore po evropskem delu Rusije in zapornicam ponujajo pomilostitev in razmeroma visoke plače v zameno za odhod na bojišča. Kakšne vloge naj bi zapornice prevzele na fronti, ni znano. So pa denimo že lani vojaški naborniki obiskali ženski zapor v bližini Sankt Peterburga in zapornicam za eno leto ponudili pogodbe za ostrostrelke, medicinsko osebje in radijske operaterka na prvi bojni črti, kar je sicer precejšen odmik od večinoma pomožnih položajev, ki jih ženske vojakinje zasedajo v vojski.
Ženske zapornice in tudi zaporniki se prijavljajo za vpoklic v vojsko, predvsem zaradi težkih razmer, ki vladajo v ruskih zaporih. New York Times piše, da je zapornicam v večini zaporov prepovedano govoriti, v delavnicah pa delajo tudi do 12 ur na dan, tudi kadar so temperature zelo nizke. Ker je vojna, ki jo Rusija bije izčrpajoča, se mora nenehno opirati na svoje zapornike, da lahko uspešno nadaljuje s svojimi obsežnimi vojaškimi operacijami. Oktobra lani je namestnik ruskega pravosodnega ministra Vsevolod Vukolov dejal, da je število zapornikov v državi padlo na zgodovinsko nizko vrednost 266.000 zapornikov, poroča The Washington Post. Pred vojno je v Rusiji bilo 420.000 zapornikov. Pravzaprav je Rusija rekrutirala že toliko zapornikov, da je bila primorana zapreti nekatere svoje zapore. Lokalni uradnik je tako denimo marca letos izjavil, da je treba nekatere zapore zapreti zaradi "enkratnega velikega zmanjšanja števila obsojencev", poroča ruski časopis Kommersant.
Poleg rekrutacij zapornikov pa so se ruske oblasti v zadnjem času izrazito "lotile" tudi afriških migrantov in študentov, ki jim grozijo, da jim ne bodo podaljšali vizumov, če se ne bodo pridružili ruskim oboroženim silam. Po poročanju Bloomberga so nekaterim afriškim delavcem celo zagrozili z deportacijo, če se ne bodo strinjali z bojem v Ukrajini. Tisti migranti, ki imajo nekaj več pod palcem, so se taktično zatekli k podkupovanju ruskih uradnikov, da jim ni treba na fronto. Po drugi strani pa se analitiki bojijo, da bi množični vpoklic migrantov lahko povzročil še dodaten pritisk na rusko gospodarstvo, ki se spopada z resnim pomanjkanjem delovne sile.
