"Zdi se, da se kljub pretresom in malim potresom na nacionalni ravni globalno gledano stvar tako rekoč ni premaknila nikamor. Razmerja sil so enaka, zdaj se zdi celo, da bo vsota Evropske ljudske stranke, socialistov in liberalcev v parlamentu še vedno ohranila absolutno večino, kar bi redko kdo z gotovostjo napovedal pred volitvami," je dejal Lisjak Gabrijelčič. Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo glede na trenutne neuradne izide namreč tudi v novem sklicu 720-članskega Evropskega parlamenta obdržale večino.
"Če gledamo z makro ravni, se zdi, da se kljub bombastičnim napovedim ni bistveno spremenilo, če pogledamo na nacionalno raven, vidimo politične potrese v marsikateri državi," je ocenil Lisjak Gabrijelčič. Ob tem je izpostavil Francijo in Nemčijo, pa tudi Italijo, kjer je bila zmaga desnice sicer pričakovana. V Nemčiji se je na drugo mesto - pred vse stranke vladajoče koalicije - s 16,5 odstotka glasov uvrstila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), v Franciji pa je hud poraz v tekmi s skrajno desnim Nacionalnim zborom doživelo zavezništvo na čelu s stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona, ki je takoj po prvih napovedih rezultatov razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne volitve.
Lisjak Gabrijelčič je ocenil, da bo zlasti glede na izide v Franciji in Nemčiji glavna zgodba po evropskih volitvah porast radikalne desnice, toda "če poleg največjih članic EU pogledamo tudi druge države, to ni nujno glavna zgodba". "Presenetljivo je recimo, da je v skandinavskih državah, tako na Finskem kot na Švedskem, kjer smo videli začetne eksperimente te radikalne desnice, ki od zunaj podpira konservativne vlade, ta pravzaprav doživela polom. Nedvomno pa je v vzponu v jedrnih državah in situacija v teh državah bo diktirala splošno naracijo glede evropskih volitev, ki je nek splošen premik v desno," je dejal.
Po njegovem mnenju je ob razporejanju moči v Evropskem parlamentu po volitvah moč pričakovati velike premike na ravni desnice, ki je bolj desna od EPP, in poskus oblikovanja neke nove sile, ki bi postala vsaj tretja, če ne druga največja v Evropskem parlamentu. Toda ob tem je Lisjak Gabrijelčič dodal, da je težko oziroma skoraj nemogoče napovedati, kaj bo sledilo, saj je veliko odvisno od različnih dejavnikov, tako osebnih simpatij in antipatij kot geopolitičnih usmeritev. Po njegovem mnenju je skoraj nemogoče napovedati tudi, kako se bo razporedil za zdaj razmeroma visok delež evropskih poslancev, ki bodo izvoljeni na novo oziroma niso del nobene od političnih skupin. Ti bodo po zadnjih podatkih zasedli 95 od 720 sedežev.
