Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 sicer deluje neodvisno od kitajske celine, vendar Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja in napoveduje vnovično vzpostavitev nadzora, po potrebi tudi s silo.
V okviru tokratnih vojaških vaj so vojaška letala in ladje po navedbah Kitajske obkrožila otok, da bi preizkusila svoje bojne sposobnosti. Odvijajo se v Tajvanski ožini, pa tudi severno, južno in vzhodno od otoka, je sporočila vojska in dodala, da gre za "ostro kazen za separatistična dejanja sil, ki se zavzemajo za neodvisnost Tajvana, in svarilo proti vmešavanju zunanjih sil".
Nekoliko ostrejši je bil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin, ki je dejal, da bo "tajvanskim separatističnim silam tekla kri", če se bodo skušali zoperstaviti zgodovinskemu dogodku ponovne združitve Kitajske.
Profesor na univerzi v Pekingu in strokovnjak za obrambno politiko Zhang Chi je za agencijo AFP ocenil, da so vaje delno namenjene testiranju ekonomske blokade otoka, zlasti ključnega pristanišča Kaohsiung, s čimer bi prekinili "življenjsko linijo Tajvana za uvoz energije" in "podporo zaveznikov tajvanskih separatistov".
Tajvan se je nemudoma odzval na kitajske vojaške vaje in javil, da je namestil svoje morske, zračne in kopenske sile, ki bodo "branile svobodo". Vaje so obsodili kot neracionalne provokacije in dejanja, ki da spodkopavajo regionalni mir in stabilnost.
Predsednik Lai je danes dejal, da se bo "postavil na prvo bojno črto", da bi branil Tajvan, pri čemer sicer ni neposredno omenil kitajskih vojaških vaj. "Spričo zunanjih izzivov in groženj bomo še naprej branili vrednote svobode in demokracije ter varovali mir in stabilnost v regiji," je dejal.
Kitajska, ki je Laija že v preteklosti označevala za nevarnega separatista, ki da bo otoku prinesel vojno, je povračilne ukrepe napovedala po njegovem ponedeljkovem govoru ob inavguraciji, v katerem je med drugim napovedal nadaljnjo krepitev obrambnih zmogljivosti Tajvana in obrambo demokracije.
