Poročali smo že o apokaliptičnih prizorih z juga Brazilije, kjer je obilno deževje poskrbelo za obsežne poplave, po navedbah meteorologov in lokalnih oblasti celo najhujše poplave v zadnjih 80 letih. Slabšanju razmer še ni videti konca. Najhuje je v brazilski zvezni državi Rio Grande do Sul, kjer prebiva nekaj več kot 10 milijonov prebivalcev in kjer se s katastrofalnim nalivom srečujejo že od ponedeljka. Po zadnjih podatkih civilne zaščite je umrlo že najmanj 37 ljudi, še več kot 70 pa jih pogrešajo.
Skupno je zaradi poplav notranje razseljenih že najmanj 23.000 prebivalcev, pri čemer se s poplavami borijo v skoraj polovici od skupno 497 mest v tej zvezni državi. Številne ulice so se spremenile v reke, ceste in mostovi pa so povsem uničeni. Sprožilo se je veliko plazov, v četrtek pa je popustil del konstrukcije jezu sicer manjše hidroelektrarne, zaradi česar so po vodo končala celotna mesta vzdolž doline reke Taquari. Zdaj novo nevarnost predstavlja še večji jez v bližini mesta Bento Goncalves, za katerega velja veliko tveganje, da se bo zrušil. Oblasti so prebivalce, ki živijo v bližini, že pozvale k evakuaciji. »Ne gre zgolj za še eno kritično situacijo, gre verjetno za najbolj kritičen primer, s katerim se je država kadarkoli srečala,« je že včeraj dejal guverner zvezne države Eduardo Leite.
Po treh obsežnih poplavah julija, septembra in novembra lani, v katerih je skupno umrlo 75 ljudi, je to že četrta tovrstna okoljska katastrofa v Braziliji v zadnjem letu. Po ocenah brazilskega geološkega urada so te poplave presegle tudi zgodovinsko povodenj leta 1941. Raven vode je v nekaterih mestih najvišja odkar so pred 150 začeli izvajati meritve.
Deževje bo po navedbah Marcela Seluchija, glavnega meteorologa na brazilskem nacionalnem centru za obveščanje o naravnih nesrečah (Cemaden), vztrajalo najmanj do sobote. V delih Brazilije v tem času pričakujejo še dodatno poslabšanje razmer.
Zlasti v Južni Ameriki, pa tudi drugod po svetu, na vreme močno vpliva vremenski pojav El Nino, ki v Braziliji na severu povzroča suše, na jugu pa močno deževje. Zadnje leto je bil njegov vpliv posebej dramatičen, saj so tudi na območju porečja Amazonke beležili zgodovinsko sušo. Po navedbah znanstvenikov k vse pogostejšimi skrajnimi vremenskimi pojave prispevajo predvsem podnebne spremembe, ki jih povzroča človek.
