Motnje navigacijskih sistemov so v zadnjem obdobju zabeležili že na več tisoč letih na širšem območju Baltika. Težave z navigacijo imajo tudi ladje. Najbolj odmeven je bil primer letala, na katerem se je nahajal britanski minister za obrambo Grant Shapps. Shappsa so sredi marca z vojaškim letalom britanske vojske iz Poljske prepeljali nazaj v Združeno kraljestvo, pri čemer so zaznali motnje signala GPS. Te so trajale približno pol ure, ko je letalo letelo v bližini ruske enklave Kaliningrad. Mobilne naprave se niso mogle več povezati z internetom, piloti pa so morali svoj položaj na nebu ugotavljati s pomočjo alternativnih metod. Eden od virov z britanskega obrambnega ministrstva je za Times takrat poudaril, da gre za »zelo neodgovorno« elektronsko bojevanje, s katerim Rusija ogroža civilna letala, s tem pa tudi življenja potnikov. Konec prejšnjega tedna sta se morali denimo dve letali finske družbe Finnair, ki sta bili iz Helsinkov namenjeni v estonski Tartu, med potjo obrniti in vrniti na letališče. Piloti namreč zaradi motenja signala GPS niso uspeli varno pristati.
Iz Finnaira so včeraj sporočili, da bodo za obdobje enega meseca prekinili vse lete v estonski Tartu. Pričakujejo, da bodo na letališču v Tartuju v tem času vzpostavili sistem za pristajanje, ki ne bo temeljil na sistemu GPS. Kot poroča finska javna radiotelevizija Yle, na letališču uporabljajo satelitski navigacijski sistem, zaradi katerega je za letala, ki želijo pristati, ključno, da ne pride do motenj signala GPS. V Finnairu so dejali, da ne vedo, od kod izvirajo motnje, a da so se s podobnimi težavami v preteklosti srečevali na letih v bližini Kaliningrada in vzhodne meje z Rusijo. Iz finske agencije za promet in komunikacije Traficom so v zadnjem letu poročali o kar petkratnem povečanju števila incidentov, povezanih z motnjami signala GPS, pri čemer je tudi eden od finskih strokovnjakov dejal, da gre najverjetneje za del ruske hibridne vojne.
Raine Luojus, direktor finske navigacijske službe zračnega prometa Finntraffic, je medtem za Yle pojasnil, da v primeru, ko letalo za navigacijo ne uporablja signala GPS, sama varnost poleta ni ogrožena. V kolikor pride do motenj, se pilotom svetuje, da za navigacijo uporabijo radar ali kak drug sistem, ki je neodvisen od sistema GPS. »Na tleh imamo navigacijsko opremo, ki jo letala lahko uporabijo za normalno navigacijo,« je pojasnil. Gre za obsežni radarski sistem za nadzor zračnega prometa, s pomočjo katerega lahko kontrolorji zračnega prometa ves čas vidijo, kje se kakšno letalo nahaja, in o tem sproti obveščajo pilote.
Na dogajanje so se odzvali v Estoniji, kjer Rusijo obtožujejo kršenja mednarodnih predpisov, ki veljajo za zračni promet. Estonski minister za zunanje zadeve Margus Tsahkna je včeraj zvečer poudaril, da bodo problematiko obravnavali tudi s partnerji v zvezi Nato in EU. Tsahkna je za dogajanje neposredno obtožil Rusijo. Da za motnjami stoji Rusija, so na začetku tega meseca navedle tudi nemške oblasti. Nemško obrambno ministrstvo je s prstom pokazalo na Kaliningrad, a podrobnosti »iz razloga vojaške varnosti« ni predstavilo, poroča tiskovna agencija Reuters.
