Prvič po letu 2009 so raziskovalci zabeležili porast potrošnje v vseh petih geografskih regijah, kot jih opredeljuje Sipri. Gre za najvišji skok porabe po letu 2009.
31 držav članic Nata je po ocenah Siprija za oborožene sile skupno porabilo 1,3 bilijona dolarjev, kar predstavlja 55 odstotkov celotne globalne porabe. K pospešeni rasti izdatkov je z okoli šest odstotkov višjo potrošnjo prispevala tudi Slovenija. Največja potrošnica medtem ostajajo ZDA, ki so vojski namenile 916 milijard dolarjev, 2,3 odstotka več kot leta 2022.
Rusija je potrošnjo zvišala za skoraj četrtino, na skupno 109 milijard dolarjev. Še bistveno večjo rast poročilo ugotavlja v Ukrajini, kjer so za vojsko namenili 51 odstotkov več kot leta 2022. Ta je zaradi ruske invazije že leto prej zabeležila 640-odstotno povečanje vojaških izdatkov. Vlada v Kijevu je lani oboroženim silam namenila kar 58 odstotkov proračuna, skupaj z zajetno pomočjo zahodnih zaveznic pa je skupna poraba vojske dosegla 91 odstotkov porabe ruskih oboroženih sil.
Enak skok porabe kot Rusija je imel tudi Izrael, kar je večinoma posledica ofenzive v Gazi, ki traja od 7. oktobra lani. Več so vojski v primerjavi z letom prej namenjale tudi Kitajska (296 milijard), Indija (83,6 milijarde), Japonska (50 milijard) in Tajvan (16,6 milijarde), še navaja Sipri. Največji skok v porabi pa so raziskovalci zabeležili v Demokratični republiki Kongo, kjer je vlada spričo trajajočega konflikta z oboroženimi skupinami vojski lani namenila kar 105 odstotkov več kot leto prej.
