V Iranu so sicer danes ponovno odprli letališča, katerih delovanje so začasno ustavili po sobotnem napadu na Izrael, ko je Teheran zaprl svoj zračni prostor. Od davi tako znova obratujeta letališči v Teheranu kot tudi drugod po državi, vključno s Tabrizom, Mašhadom in Širazom, znova delujejo kot običajno.
Lete so prekinili po tistem, ko je Iran v soboto zvečer z droni in raketami izvedel napad na Izrael iz maščevanja za zračni napad na iranski konzulat v sirskem Damasku 1. aprila, za katerega Teheran obtožuje Izrael.
Izrael je s pomočjo zaveznikov z ZDA na čelu večino dronov in raket sestrelil, še preden so dosegli izraelsko ozemlje. V napadu je bilo ranjenih najmanj 12 ljudi, o smrtnih žrtvah pa ne poročajo.
Nekatere mednarodne letalske družbe, med njimi nemška Lufthansa, so pred iranskim napadom in iz bojazni pred morebitnimi izraelskimi povračilnimi ukrepi odpovedale lete v Iran ali se začele izogibati zračnemu prostoru Irana, denimo avstralski Qantas. Zaradi iranskega napada so zračni prostor s sobote na nedeljo začasno zaprle tudi druge države na Bližnjem vzhodu, med drugim Jordanija, Irak in Libanon, ki pa so ga medtem ponovno odprle.
Netanjahu ponovno sklical izraelski vojni kabinet
Tiskovna agencija Reuters pa danes poroča, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu ponovno sklical sestanek vojnega kabineta, v katerem sodelujejo vsi pomembnejši akterji v državi, in sicer za danes ob 14. uri po lokalnem času (ob 13. uri po našem).
Francija, Nemčija in Velika Britanija proti stopnjevanju napetosti
Medtem se v Evropi tudi danes vrstijo svarila pred zaostrovanjem napetosti na Bližnjem vzhodu. Francija bo po besedah njenega predsednika Emmanuela Macrona storila vse, da pomaga preprečiti požar v regiji, nemški kancler Olaf Scholz in britanski zunanji minister David Cameron pa sta Izrael pozvala k zadržanosti.
"Storili bomo vse, da se izognemo obsežnemu požaru, torej eskalaciji," je danes dejal Macron. Izrael bi bilo treba po njegovih besedah prepričati, da odgovor, ki ga napoveduje, ne bi pomenil dodatnega stopnjevanja napetosti. Bi pa bilo treba Iran nadalje izolirati in zaostriti sankcije proti Iranu, je menil Macron, ki je že v nedeljo ostro obsodil iranski napad.
Obsodbo napada je danes med obiskom na Kitajskem ponovil tudi Scholz, ki pa je zaradi uspeha izraelskega odziva pozval k zadržanosti. "Vsi se strinjajo, da je način, kako je Izraelu uspelo uspešno odvrniti ta napad, resnično izjemen," je dejal Scholz in dodal, da tovrstnega uspeha ne gre zapraviti, zaradi česar sedaj poziva k zadržanosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Podoben poziv je na Izrael danes naslovil tudi britanski zunanji minister Cameron in menil, da mora Izrael sedaj sprejeti zmago in se osredotočiti na osvoboditev svojih talcev z območja Gaze. "Močno si želimo izogniti eskalaciji in reči prijateljem v Izraelu, da je čas za razmislek z glavo tako kot s srcem," je dodal. Iranski napad je označil za dvojni poraz, češ da je skoraj v celoti spodletel, obenem pa da ves svet lahko vidi, kako škodljiv vpliv ima država v regiji.
Potem ko je trojica držav ostro obsodila iranski napad, je iransko zunanje ministrstvo že v nedeljo poklicalo na zagovor veleposlanike teh držav v Teheranu. Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo je obtožilo dvojnih meril, saj so v začetku meseca nasprotovale izjavi Varnostnega sveta ZN, ki bi obsodila izraelski napad na iranski konzulat v Damasku.
Italija po iranskem napadu na Izrael v najvišji pripravljenosti
Notranji minister Matteo Piantedosi je za danes popoldne sklical sestanek odbora za javni red in varnost pri ministrstvu za notranje zadeve z vodji policije in obveščevalnih agencij, da bi preučili stanje glede morebitne grožnje in prilagodili ukrepe po zaostrovanju iransko-izraelskega konflikta. Pri tem bodo tudi pregledali in posodobili seznam zgradb in krajev, ki jih je iz varnostnih razlogov treba še posebej skrbno spremljati. Najvišja stopnja pripravljenosti med drugim velja še za iranska predstavništva v Italiji, med njimi veleposlaništvo in konzulat ter za združenja in kraje, povezane s Teheranom.
Danes se bosta sestala tudi odbora za zunanje zadeve poslanske zbornice in senata, katerima bosta o razmerah poročala zunanji minister Antonio Tajani in obrambni minister Guido Crosetto.
