256. člen avstrijskega kazenskega zakonika trenutno določa, da se kaznuje le vohunjenje v škodo Avstrije, in sicer s kaznijo od šestih mesecev do petih let zapora.
Člen je bil sicer že dlje časa deležen kritik, saj so na Dunaju sedeži številnih mednarodnih organizacij in diplomatska predstavništva držav. "Avstriji se že več desetletij očita, da je varna za obveščevalne službe z vsega sveta. Zato moramo pri nas zaostriti kazensko zakonodajo," je opozorila Zadić in pojasnila, da so pravne vrzeli tujim obveščevalnim službam doslej omogočale nekaznovano vohunjenje v Avstriji. "Zato želimo razširiti člen o vohunjenju, tako da bodo naši organi pregona v prihodnje lahko ukrepali tudi proti tujim vohunom, ki bodo škodovali mednarodnim organizacijam ali prijateljskim državam," je še dodala.
Do zaostritve zakonodaje v Avstriji prihaja v luči preiskave suma vohunjenja za Rusijo nekdanjega uslužbenca zdaj že razpuščenega Zveznega urada za varstvo ustave in boj proti terorizmu (BVT), ki se je preoblikoval v današnji Direktorat za državno varnost in obveščevalno službo (DSN) Egista Otta. Avstrijski kancler Karl Nehammer je zaradi suma vohunjenja Otta, ki so ga aretirali v petek, za torek sklical svet za nacionalno varnost. Ob tem je zatrdil, da je potrebno "ustaviti ruske vohunske mreže, ki ogrožajo Avstrijo".
