Kot je danes sporočila ameriška vojska, je "izvedla operacijo za povečanje varnosti veleposlaništva ZDA v Port-au-Princeu, omogočila nadaljevanje delovanja našega veleposlaništva in odhod nebistvenega osebja". Po navedbah dopisnika francoske tiskovne agencije AFP in tamkajšnjih prebivalce, je bila evakuacija izvedena pred zoro, s pomočjo helikopterja.
Veleposlaništvo je medtem preko družbenega omrežja X sporočilo, da ostaja odprto. "Zaradi povečanega nasilja tolp v bližini veleposlaništva ZDA in letališča se je zunanje ministrstvo odločilo, da poskrbi za odhod dodatnega osebja veleposlaništva," so še zapisali.
Oborožene tolpe so v zadnjem tednu napadle dva zapora, enega v prestolnici in drugega v bližnjem kraju Croix des Bouquets. Vlada na Haitiju je morala zaradi vala nasilja, ki je sledil napadu na zapor v prestolnici, razglasiti izredne razmere.
Tolpe, ki sicer nadzirajo približno 80 odstotkov prestolnice, si s tovrstnimi napadi prizadevajo izsiliti odstop premier Ariela Henryja. Ta je na položaju vodje države od atentata na predsednika Jovenela Moiseja leta 2021 in bi moral letos februarja oditi, vendar pa je z opozicijo dosegel dogovor, da ostane na oblasti do novih volitev. Zadnje na Haitiju so bile leta 2016.
Zaradi nemirov je 362.000 Haitijcev notranje razseljenih, od tega več kot polovica otrok, je v soboto sporočila Mednarodna organizacija za migracije. "Haitijci ne morejo živeti dostojnega življenja. Živijo v strahu in vsak dan, vsako uro, ko se te razmere nadaljujejo, je travma še hujša," je opozoril vodja IOM na Haitiju Philippe Branchat.
Kot je poudaril, so ljudje, ki živijo v prestolnici, ujeti. "Glavno mesto je obdano z oboroženimi skupinami in nevarnostjo. To je oblegano mesto," je prepričan.
Policija je v petek po lastnih navedbah odbila več napadov oboroženih tolp, med drugim na predsedniško palačo, in ubila več "hudodelcev". V prestolnici so v petek zvečer odjeknili streli, priče pa so poročale o spopadih med policisti in člani tolp, ko so ti poskušali zavzeti policijske postaje.
