Ob obletnici ruske invazije bodo v številnih mestih po Evropi, tudi v Ljubljani, napovedani shodi v podporo Ukrajini. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je skupaj s premierjem Belgije, Alexandrom De Croojem, ki trenutno predseduje Svetu EU, Giorgio Meloni, predsednico italijanske vlade in kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem odpotovala v Kijev, kjer se bodo udeležili skupne slovesnosti polaganja venca, s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, v spomin na padle branilce Ukrajine in da izrazijo solidarnost do države, kjer je med vojno umrlo več deset tisoč ljudi in bilo uničeno gospodarstvo.
Ursula von der Leyen je danes v Kijevu pohvalila izjemen odpor Ukrajincev, Ukrajini pa izrazila trdno podporo Evropske unije. V Kijevu je tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki bo iz ukrajinske prestolnice vodila virtualno srečanje voditeljev skupine G7 o Ukrajini. Von der Leyen je na omrežju X sporočila, da je v Kijevu, da bi obeležila drugo obletnico ruske vojne v Ukrajini in da bi proslavila izjemen odpor ukrajinskega ljudstva. "Bolj kot kadarkoli stojimo Ukrajini trdno ob strani. Finančno, gospodarsko, vojaško in moralno. Dokler država ne bo končno svobodna," je zapisala.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na predvečer obletnice ruske invazije na Ukrajino poudaril, da je paket pomoči ZDA v višini 60 milijard dolarjev, ki še čaka na potrditev v predstavniškem domu ameriškega kongresa, izrednega pomena za ukrajinski narod. "Ta paket ni običajen, je temeljnega pomena za našo obrambo, tako z vidika njegove vsebine kot tudi z vidika sporočila, ki ga njegova podpora ali nepodpora pošlje svetu," je dejal Zelenski v nočnem video nagovoru po srečanju z vodjo senatne večine ameriškega kongresa Chuckom Schumerjem z delegacijo na zahodu Ukrajine. "Demokracije se ne smejo umakniti iz zgodovinskega procesa - iz procesa varovanja vseh vrednot, ki opredeljujejo naš sodobni svet," je dodal.
Predstavniški dom kongresa ZDA še vedno ni potrdil predloga zakona o dodatni vojaški pomoči Ukrajini v vrednosti 60 milijard dolarjev, ki ga je odobril senat. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson ob pritisku bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa zavrača uvrstitev predloga na glasovanje. Ameriški predsednik Joe Biden je v petek ob napovedi novih sankcij proti Rusiji znova pozval kongres, naj vendarle sprejme predlog zakona, ki bi omogočil podporo Ukrajini. "Morebitno pomanjkanje podpore Ukrajini v tem kritičnem trenutku ne bo šlo kar tako v pozabo," je dejal.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob obljubi pomoči Ukrajino in njene zaveznice pozval, naj ne izgubijo upanja. London je Kijevu obljubil novo vojaško pomoč, Berlin pa je opozoril na nujnost okrepitve obrambe v Evropi. Stoltenberg je v video izjavi priznal, da razmere na bojišču ostajajo izredno težke in da nič ne kaže, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na mir. Spomnil je, da so članice Nata nedavno Kijevu obljubile za več milijard dolarjev vojaške pomoči, vključno s topniškim strelivom, zračno obrambo, opremo in rezervnimi deli za letala F-16 ter brezpilotne letalnike. Nova pomoč pa še prihaja, je dejal in Kijevu zagotovil nadaljnjo podporo Nata "za vašo in našo varnost". Izrazil je gotovost, da bo Ukrajina postala članica Nata ter izpostavil, da je Putin z invazijo hotel Ukrajini to preprečiti, dosegel pa ravno nasprotno, saj je Kijev bliže zavezništvu kot kdajkoli prej.
Ob drugi obletnici so nadaljnjo podporo Kijevu izrazile tudi številne zahodne države. Britanski premier Rishi Sunak mu je obljubil podporo Londona tako dolgo, kolikor bo potrebno in poudaril, da "tiranija ne bo nikoli zmagala", poroča francoska tiskovna agencija AFP. London, ki je eden glavnih podpornikov Kijeva, je nedavno napovedal povečanje vojaške pomoči Ukrajini, ki bo letos in v letu 2025 znašala skupno 2,9 milijarde evrov. Danes pa je napovedal okoli 300 milijonov evrov nove pomoči za proizvodnjo topniškega streliva in humanitarno pomoč.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ruskega predsednika Vladimirja Putina opozoril, da francoska podpora Ukrajine ne bo oslabela in da ne more računati na utrujenost Evropejcev. "Izid te vojne bo odločilen za evropske interese, vrednote in varnost," je poudaril.
Nemški kancler Olaf Scholz, ki je prav tako ponovil podporo Kijevu, pa je Nemčijo in Evropo pozval k okrepitvi obrambe, saj Rusija "ne napada samo Ukrajino, ampak uničuje mir v Evropi". "Mi, Nemčija in Evropa, moramo storiti še več, da se bomo lahko učinkovito branili," je dejal, kot najboljše jamstvo za obrambo na obeh straneh Atlantika pa je izpostavil Nato, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podporo Kijevu sta izrazili tudi Avstrija, Nizozemska in še mnogo drugih držav, med drugimi tudi Slovenija. Premier Robert Golob je danes ob drugi obletnici vojne v Ukrajini poudaril, da sta za nami dve leti "popolnega ignoriranja načel mednarodnega prava in predvsem nasprotovanja Ustanovni listini ZN s strani ruskega agresorja". Ob tem se je zavzel za iskanje priložnosti za premirje, so sporočili z vlade. Golob je sporočil, da je z mislimi danes s prebivalci Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, ki si želijo miru in svobode. Zagotovil je, da se Slovenija skupaj z zavezniki nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta. "Enotni smo v prizadevanjih za obrambo svobode in doseganju pravičnega in trajnega miru v Ukrajini," je dodal.
