Lanski letni padec emisij je tako prehitel preteklega najvišjega iz leta 2020, ko je pandemija covida-19 prispevala k 13-odstotnemu zmanjšanju emisij energetskega sektorja na letni ravni. Emisije so se sicer glede na rekordno leto 2007 skoraj razpolovile, in sicer so se zmanjšale za 46 odstotkov.
Glede na poročilo, ki ga je raziskovalno-svetovalna skupina objavila na svoji spletni strani, je k padcu med drugim prispevalo 26-odstotno zmanjšanje proizvodnje elektrike iz premoga in 15-odstotno zmanjšanje proizvodnje elektrike iz plina, kar je največje letno zmanjšanje po letu 1990.
Ember je zapisal, da fosilna goriva prvič predstavljajo manj kot tretjino proizvodnje električne energije v EU, medtem ko se vetrna in sončna energija še naprej krepita. Prvo mesto še naprej prepričljivo zaseda jedrska energija, na drugo mesto pa se je prvič v zgodovini prebila vetrna energija, ki je na letni ravni zabeležila rekordno 13-odstotno zvišanje proizvodnje. Vetrna energija je tako lani prvič v zgodovini prispevala več energije kot plinska energija. Po ocenah skupine je vetrna energija prispevala 475 teravatnih ur električne energije, kar ustreza celotnemu povpraševanju po elektriki v Franciji. Veter je lani drugič v zgodovini prispeval tudi več energije kot premog. Prvič se je to zgodilo leta 2020, na kar so vplivale posledice pandemije.
Veter in sonce sta leta 2023 skupaj proizvedla rekordnih 27 odstotkov evropske električne energije, kar prvič predstavlja več kot četrtino mešanice energetskih virov. To je pripomoglo k dvigu deleža obnovljivih virov energije na rekordnih 44 odstotkov, s čimer je bila prvič v zgodovini EU presežena meja 40 odstotkov.
Ugotovitve kažejo, da je k zmanjšanju proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv prispevalo tudi manjše povpraševanje po električni energiji. Se pa zmanjšanje povpraševanja v prihodnjih letih najverjetneje ne bo ponovilo, saj je elektrifikacija v porastu.
