Spopadi so se začeli med rušenjem stavbe, ki jih je sodišče razglasilo za nezakonite, oblastem pa naročilo njihovo rušenje. Po navedbah oblasti sta bili mošeja in verska šola medresa porušeni, ker naj bi stali na zemlji v državni lasti in naj ne bi bili registrirani kot verski stavbi.
"Policijska akcija ni bila usmerjena proti katerikoli skupnosti. Po mirnem začetku so policiste in uradnike napadli protestniki in takrat so se začeli spopadi," so zatrdili in dodali, da so pred začetkom rušenja vodstvo mošeje obvestili o tem. Lokalni muslimani - nekateri od njih so bili ob začetku rušenja tudi v molilnici - pa opozarjajo, da so oblasti rušenje mošeje in medrese začele pred končno odločitvijo sodišča.
"Ko so začeli rušiti, smo jih pozvali, naj nehajo, ampak nas niso poslušali. Če bi počakali do končne razsodbe, se rušenju ne bi tako uprli," je za časnik Indian Express dejal muslimanski mestni svetnik Shakeel Ahmad.
Zaradi rušenja večkrat izbruhnili protesti
Mošeja in verska šola medresa sta se nahajali v mestni četrti, kjer so lani januarja zvezne oblasti nameravale nasilno izseliti 50.000 muslimanov, ker naj bi nezakonito živeli na zemlji v lasti indijskih železnic. Izseljevanje je kasneje ustavilo indijsko vrhovno sodišče, navaja britanski BBC.
V zadnjem desetletju so v Indiji zaradi rušenja muslimanskih verskih objektov večkrat izbruhnili protesti. Indijski premier Narendra Modi je pred dvema tednoma v zgodovinskem mestu Ayodhya na severu Indije simbolično odprl nov hindujski tempelj, ki stoji na mestu, kjer je nekdaj stala mošeja. Mošejo so leta 1992 porušili hindujski fanatiki, tudi s podporo pripadnikov Modijeve stranke Bharatiya Janata (BJP).
Rušenje mošeje je sprožilo najhujše verske nemire po osamosvojitvi Indije. V njih je umrlo približno 2000 ljudi, večinoma muslimanov, kar je zatreslo temelje uradno sekularne politične ureditve v večinsko hindujski državi.
