EU mora ohraniti zagon za podporo Ukrajini, je v razpravi tik pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino dejala Ursula von der Leyen. Izpostavila je, da je evropska obrambna industrija povečala svojo proizvodno zmogljivost streliva za 40 odstotkov. Do naslednjega meseca bo EU Ukrajini dostavila več kot pol milijona topniških granat, do konca leta pa več kot milijon.
Vendar to po njenih besedah ni dovolj. Ukrajina je bodoča članica EU, zato se mora uniji približati tudi na področju obrambe. "Zato smo Ukrajino vključili v pripravo naše strategije obrambne industrije," je dejala in to označila za prvi korak, ki naj bi vodil k vključitvi Ukrajine v nekatere obrambne programe EU.
Prepričana, da bo napadena država zmagala
Vladimir Putin je pred dvema letoma začel vojno proti vsemu, za kar se zavzemamo že več kot 70 let, je poudarila von der Leyen, ki ostaja prepričana, da bo napadena država zmagala in da ji bo Evropa vsak dan te vojne in tudi po vojni stala ob strani. Želja po svobodi bo po njenem mnenju vedno zmagala, in tega Putin ne more razumeti, saj ne more razumeti, da se boj Ukrajincev razlikuje od boja ruskih vojakov.
Evropski poslanci so v razpravi poudarili, da mora EU še naprej trdno in enotno podpirati Kijev. Samo z orožjem bomo skrajšali to vojno, je dejal vodja politične skupine EPP Mandred Weber. Da je treba krepiti zmogljivosti za proizvodnjo orožja, se je strinjala tudi vodja politične skupine S&D Iratxe Garcia Perez.
O nadaljnji neomajni podpori bodo razpravljali v Kijevu
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je spomnil, da je EU na izrednem vrhu minuli teden potrdila 50 milijard evrov makrofinančne pomoči Ukrajini, pa je v razpravi pozval ameriški kongres k sprostitvi 60 milijard dolarjev pomoči Ukrajini.
O nadaljnji neomajni podpori EU Ukrajini - tako vojaški kot finančni - bo z ukrajinskimi sogovorniki danes in v sredo v Kijevu razpravljal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Med drugim se bo srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, premierjem Denisom Šmihalom ter ministroma za zunanje zadeve in obrambo, Dmitrom Kulebo in Rustemom Umerovom.
