Posel, s katerim je Washington odlašal zaradi zavlačevanja Ankare pri potrjevanju vstopa Švedske v Nato, vključuje tudi posodobitev 79 obstoječih turških letal F-16.
F-16, ki ga proizvaja ameriški Lockheed Martin, je lahko reaktivno nadzvočno lovsko vojaško letalo, razširjeno v več kot 20 državah. Lahko se uporablja tako za zračno obrambo kot za boj proti ciljem na tleh. Lovec F-16 lahko leti tudi na zelo nizkih višinah in v vseh vremenskih razmerah.
State Department je o načrtovani prodaji vojaških letal v petek obvestil kongres v Washingtonu. Kongresu posla ni treba odobriti, ima pa pooblastila, da ga v primeru dvoma blokira.
Turčija je interes za nakup vojaških letal prvič F-16 izkazala leta 2021, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je dobavo ameriških vojaških letal večkrat omenjal kot pogoj za ratifikacijo vstopa Švedske v Nato.
Kongres je glede dobave vojaških lovcev Turčiji imel pomisleke, med drugim zaradi kršitev človekovih pravic v Turčiji in sporov z Grčijo, ki je prav tako članica Nata. Številni člani kongresa so tudi večkrat jasno povedali, da želijo preprečiti dogovor, dokler bo Turčija ovirala vstop Švedske v Nato.
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je poudarjala, da je pripravljena podpreti modernizacijo turških zračnih sil, obenem pa je dala jasno vedeti, da tega ne bo storila v zameno za odobritev širitve Nata na sever.
Turčija, ki je kot razlog za zavračanje članstva Švedske v Natu med drugim navajala podporo Stockholma kurdskim separatistom, je pristop te skandinavske države k severnoatlantskemu zavezništvu ratificirala v četrtek. Edina članica Nata, ki še ni ratificirala vstopa Švedske v zavezništvo, je Madžarska.
