Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmitro Lubinets je danes sporočil, da trenutno še vedno nimajo nobenih dokazov, da je bilo na letalu tako veliko število ljudi, pa če je šlo za ukrajinske državljane ali ne.
Vse okoliščine včerajšnjega strmoglavljenja oziroma sestrelitve ruskega vojaškega transportnega letala Iljušin Il-76 na meji z Ukrajino še niso znane, a se že kažejo obrisi morebitnega poteka dogodkov. Spomnimo, na ruskem obrambnem ministrstvu so včeraj zatrdili, da je na območju ruske regije Belgorod strmoglavilo njihovo transportno letalo, na katerem naj bi se poleg šestih članov posadke in treh spremljevalcev nahajalo 65 ukrajinskih vojnih ujetnikov, namenjenih na izmenjavo z ruskimi ujetniki v rokah Ukrajine. Izmenjavo bi morali izvesti na mejnem prehodu Kolotilovka. Letalo je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva iz letalskega oporišča v bližini Moskve letelo v Belgorod.
Hitro je postalo jasno, da nesreče nihče ni preživel, iz ruskega obrambnega ministrstva pa so pozneje sestrelitve letala obtožili Ukrajino. Ukrajinski mediji, ki so se upirali na vire iz ukrajinske vojske, so na drugi strani poročali, da letalo ni prevažalo vojnih ujetnikov, temveč rakete za sisteme zračne obrambe S-300. V Kijevu so po nesreči z odzivom dolgo mencali. Navedli so, da je treba najprej razčistiti vse okoliščine in podrobnosti ter proučiti podatke, s katerimi razpolagajo. Strokovnjaki, ki so preučili posnetke nesreče, so si sicer precej enotni, da je letalo strmoglavilo zaradi sestrelitve.
GUR: Načrtno dejanje Rusije
Pozneje so z uradnim, a še vedno precej nejasnim sporočilom za javnost vendarle postregli v ukrajinski obveščevalni službi GUR. Potrdili so, da je bila za 24. januarja resnično načrtovana izmenjava vojnih ujetnikov, a da se ta nato ni zgodila. »Ukrajina trenutno ne razpolaga z zanesljivimi in izčrpnimi informacijami o tem, kdo natančno se je nahajal na letalu in v kakšnem številu. Ukrajina je izpolnila vse zaveze za ustrezno pripravo izmenjave. Ruski ujetniki so bili pravočasno prepeljani na dogovorjeno mesto izmenjave, kjer so bili na varnem. V skladu s sporazumi bi morala ruska stran zagotoviti varnost naših braniteljev. Hkrati ukrajinske strani niso obvestili, da je treba v določenem obdobju zagotoviti varnost zračnega prostora nad Belgorodom, kar so v preteklosti vedno storili. Ukrajina ni bila obveščena o številu vozil, poteh in načinih prevoza ujetnikov. To bi lahko kazalo na načrtno dejanje Rusije, da bi ogrozili življenja in varnost ujetnikov,« so navedli. Poudarili so še, da pristanek transportnega letala znotraj 30-kilometrskega pasu od vojnega območja ne more biti varen. O tem bi se obe strani morali v vsakem primeru dogovoriti, saj je v »nasprotnem primeru ogrožen celoten proces izmenjave.«
»Glede na vse to morda govorimo o načrtovanih in namernih dejanjih Ruske federacije, usmerjenih v destabilizacijo situacije v Ukrajini in slabitev mednarodne podpore za našo državo,« so zaključili. Skratka, obveščevalna služba GUR sestrelitve ni niti potrdila niti zanikala. So pa v generalštabu ukrajinske vojske včeraj poudarili, da pozorno spremljajo tako lokacije, s katerih ruska vojska izstreljuje rakete, kot logistične poti teh raket, zlasti v primeru dostave z vojaškimi transportnimi letali.
Zelenski poziva k mednarodni preiskavi
Na zahtevo Moskve bo o incidentu danes popoldne po newyorškem času na nujni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov, poroča STA.
Ponoči se je oglasil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Pozval je k mednarodni preiskavi dogodka in dodal, da si Ukrajina prizadeva ugotoviti več podrobnosti o tem, kaj se je dejansko zgodilo. Morebitnega vzroka nesreče ni komentiral, je pa Zelenski poudaril, da je treba dejstva razjasniti, »glede na to, da se je sestrelitev zgodila na območju Rusije, ki je zunaj našega nadzora.« »Očitno je, da se Rusi igrajo z življenji ukrajinskih ujetnikov ter čustvi njihovih svojcev in naše družbe,« je dejal Zelenski, ki je poudaril še, da bo ukrajinska vlada vztrajala pri mednarodni preiskavi incidenta.
Oglasil se je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je sestrelitve obtožil ukrajinske sisteme zračne obrambe, nameščene na severovzhodu regije Harkov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je po poročanju STA v Moskvi opozoril, da bi incident lahko vplival na nadaljnje izmenjave ujetnikov z Ukrajino. Po podatkih Kijeva je v ruskem ujetništvu več kot 8000 Ukrajincev, od tega več kot 1600 civilistov.
Ne gre pozabiti na ruske žrtve
Mednarodna medijska organizacija Radio Svobodna Evropa je medtem v okviru svojega preiskovalnega projekta Schemes identificirala nekaj ruskih članov posadke na strmoglavljenem oziroma sestreljenem letalu Iljušin Il-76. Po njihovih navedbah so v nesreči umrli 36-letni poveljnik Stanislav Bezubikin, 38-letni letalski inženir Andrej Pilujev, navigator Aleksej Visokin in radiooperater Igor Sablinski. Smrti Bezubikina in Pilujeva sta po njihovih navedbah že potrdili njuni soprogi.
Lonček so pristavili tudi pri neodvisnem ruskem časniku Novaya Gazeta. Po navedbah njihove kolumnistke Julije Latinine naj bi se včeraj v času nesreče na nebu nahajali dve transportni letali, ki naj bi ju Rusi uporabili za izmenjavo ujetnikov. Enega je po njenih besedah sestrelila Ukrajina, drugo pa naj bi se po sestrelitvi vrnilo na letališče. Dejala je še, da lahko letalo Iljušin Il-76 prepelje 250 ljudi in da je Rusija včeraj nameravala izmenjati 192 ukrajinskih ujetnikov. Te naj bi razporedili v dve letali, da bi lahko naredili prostor tudi za rakete za sisteme zračne obrambe S-300. Z dokazi za te navedbe ni postregla.
Ruske oblasti so sicer že včeraj objavile seznam ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki naj bi se nahajali na letalu. Glede na analizo, ki so jo izvedli pri časniku Novaya Gazeta, se na tem seznamu nahaja najmanj 13 imen ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki so v resnici pristali v ruskih rokah, pri čemer pa naj bi se najmanj en med njimi v Ukrajino že vrnil v okviru izmenjave na začetku tega meseca.
