HNB je zbrala podatke o bančnih vlogah hrvaških državljanov s konca junija, ki vključujejo vloge na tekočih, varčevalnih in drugih računih. V te podatke niso vključili informacij o drugem nefinančnem premoženju, kot so nepremičnine, v HNB pa so izpostavili tudi, da ne gre za podatke o prihrankih gospodinjstev, ampak posameznih imetnikov računov.
Okoli 51 odstotkov ali 1,7 milijona varčevalcev je konec junija v bankah imelo do tisoč evrov. Skupni znesek njihovih vlog je znašal 337 milijonov evrov ali 0,96 odstotka vseh vlog. Okoli 20,8 odstotka oz. 685.000 državljanov je imelo na računu od 1000 do 5000 evrov, skupni znesek njihovih prihrankov pa je znašal približno 1,7 milijarde evrov, kar je 4,9 odstotka vseh vlog.
Približno 288.000 ali 8,7 odstotka varčevalcev je imelo na bančnem računu od 5000 do 10.000 evrov. Skupno je to naneslo več kot dve milijardi evrov ali 5,8 odstotka vseh vlog.
Okoli 578.000 ali 17 odstotkov varčevalcev, ki so konec junija na računu imeli od 10.000 do 100.000 evrov, je privarčevalo skupno 17,4 milijarde evrov, kar je skoraj polovica vseh vlog.
Od 100.000 evrov do milijona evrov je imelo v bankah več kot 58.000 ali 1,8 odstotka hrvaških državljanov. Ti so skupaj privarčevali skoraj 11,3 milijarde evrov, kar je približno tretjina vseh vlog.
Milijon evrov ali več je imelo 964 ali 0,03 odstotka hrvaških državljanov, ki so skupaj privarčevali 2,4 milijarde evrov, kar je 6,9 odstotka vseh vlog.
80 odstotkov vseh hrvaških varčevalcev s prihranki do 10.000 evrov je imelo le 12 odstotkov vseh vlog, manj kot dva odstotka Hrvatov pa 39 odstotkov ali 11,3 milijarde evrov.
Vloge slovenskih gospodinjstev so po podatkih Banke Slovenije konec septembra znašale skupno 26,31 milijarde evrov.
