Prebivalci Grindavika, ki so jih evakuirali že pred dnevi, so se lahko včeraj vrnili na svoje domove, a le za nekaj minut, da namreč iz hiš in stanovanj odnesejo svojo lastnino in hišne ljubljenčke, če jih še niso. Pričakale so jih razpokane ceste, poškodovani objekti in luknje v zemlji. V zadnjem obdobju so na območju zabeležili več sto manjših potresnih sunkov. Čeprav se je seizmična aktivnost v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala, pa po ocenah islandskega meteorološkega urada ostaja »velika verjetnost« izbruha. Kot je pojasnil Matthew James Roberts, vodja raziskovalnega oddelka na uradu, magma trenutno »dobesedno lebdi, počiva v ravnovesju tik pod površjem zemlje,« zaradi česar v tem trenutku glede morebitnega izbruha in posledične škode vlada »velika mera negotovosti.« Pristojni so domačine včeraj pozvali, naj svoje stvari odnesejo v »najkrajšem možnem času.« Kot poroča nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle, so v svoja vozila nalagali vse od slik do pohištva in celo ovac.
Kot je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil 56-letni belgijski državljan Hans Vera, ki na Islandiji prebiva od leta 1999, se je v zadnjem obdobju njegov dom nenehno tresel. »Nikoli ni bilo miru, vseskozi se je treslo, ni bilo mogoče spati,« je pojasnil Vera, ki je z družino začasno namestitev našel pri svakinji v predmestju Reykjavika.
Zbudil se je konec leta 2019
Fagradalsfjall je od prestolnice Reykjavik oddaljen približno 40 kilometrov, potresna aktivnost pa je skoncentrirana na jugozahodu polotoka Reykjanes, kjer se stikata oziroma bolje rečeno razmikata severnoameriška in evrazijska tektonska plošča. Na polotoku so imeli z vidika vulkanske dejavnosti mir skoraj 800 let, nato se je Fagradalsfjall konec leta 2019 oziroma na začetku leta 2020 nenadoma prebudil. Marca 2021 je na območju vulkanskega sistema Fagradalsfjall iz približno 500 do 750 metrov dolge razpoke že bruhala lava. Nova izbruha so nato zabeležili avgusta 2022 in julija 2023, a se, kot je v soboto pojasnil vodja islandske civilne zaščite Vidir Reynisson, na območju trenutno nahaja razpoka, dolga kar 15 kilometrov. Po takratnih podatkih se je magma nahajala približno 800 metrov pod zemljo, a se je še plazila proti površju. Glede tega, kaj bo sledilo, je mogoče samo ugibati.
Potresi in vulkanska dejavnost so na Islandiji sicer stalnica. Spomin na izbruh ognjenika Eyjafjallajökull, ki je leta 2010 v ozračje skupno poslal kar približno 270 milijonov kubičnih metrov prahu in drugega materiala, je še svež. Vulkanski prah v ozračju je za skoraj teden dni povsem ohromil letalski promet zlasti nad Evropo, saj je bil evropski zračni prostor skoraj v celoti zaprt.
