Sondi Voyager 1 in 2 sta tako rekoč živi legendi in dokaz, kako robustna in zanesljiva je bila vesoljska tehnologija iz začetkov vesoljskih poletov. Starejši od bratov, Voyager 1 je na poti že od leta 1977 in še vedno deluje, gre za najbolj oddaljen objekt, ki je delo človeških rok, leta 2013 je NASA uradno potrdila, da je sonda zapustila naše osončje in trenutno potuje v medzvezdnem prostoru. Sonda Voyager 2 pa je imela malce drugačno tirnico, zato je v medzvezdni prostor vstopila kasneje, leta 2018.
Za komunikacijo z danes zastarelimi napravami na obeh Voyagerjih skrbi postaja Tidbinbilla blizu Canberre v Avstraliji, kjer morajo v ta namen vzdrževati 30 let staro tehnologijo, saj je prenos podatkov prepočasen za sodobne računalnike. Da obe sondi Voyager ohranjajo pri življenju skrbi približno 6 delavcev, pomaga pa jim tudi nekaj honorarnih delavcev.
Ker je lansko leto prišlo do okvare na Voyagerju 1, ki se mu je "zmešalo" in je začel pošiljati nerazumljiva sporočila, so se pri NASI sedaj v izogib podobnim napakam, odločili, da bodo na daljavo posodobili programsko opremo. Ker sta obe sondi onkraj osončja v medzvezdnem prostoru je komunikacija počasna, a vseeno mogoča, signal do sond potuje približno 20 ur.
NASA bo najprej posodobila programsko opremo na bližjemu Voyagerju 2, nato pa še na dragocenejšem Voyagerju 1. Predvideni sta dve posodobitvi. Posodobitev AACS (attitude articulation and control system) je bolj varnostna polica kakor resna izboljšava, saj je namenjen predvsem preprečevanju podobnih spodrsljajev v prihodnosti.
Oba sondi bosta sicer delovali približno do leta 2030, ko jima bo zmanjkalo energije. Voyager 1 je približno 22 milijard kilometrov oddaljen, Voyager 2 pa 19 milijard kilometrov.
Druga posodobitev pa je varčevalne narave, saj se tiče pogonskega sredstva. Potisniki, ki uporabljajo pogonsko sredstvo, ga uporabljajo, da plovilo premikajo tako, da je obrnjeno ves čas proti Zemlji. Ob vsaki sprožitvi se v ceveh sproži nekaj trdnih ostankov, posodobitev bo skušala zmanjšati število potrebnih premikov oziroma potiskov, da bi s tem privarčevala na energiji, ki je počasi zmanjkuje.
Odločitev, da prvo poskušajo posodobiti mlajšo sondo Voyager 2 tiči v razlogu, da se jim zdi Voyager 1 neprimerno pomembnejši (predvsem zaradi tega, ker je bolj oddaljen), kajti pri NASI ob posegu ne izključujejo niti možnosti popolne katastrofe, zato menijo, da je bolje izgubiti eno namesto obeh sond.
