Srečanja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki se po vojaškem vpadu ruske vojske v Ukrajino marca lani še ni srečal s kakšnim predsednikom ali premierjem države članice Evropske unije. Danes pa mu je v roke segel dolgoletni kolega, madžarski premier Viktor Orban, ki ni pristaš brezpogojne pomoči Ukrajini. Še več, Madžarska še vedno gospodarsko sodeluje z Rusijo in Ukrajine ne zalaga z orožje.
Putin je po pristanku v roke segel tudi kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu, s katerim bosta kasneje na štiri oči pozornost posvetila »mednarodnim in regionalnim vprašanjem«, kot so sporočili iz Kremlja.
Pobuda Pas in pot je ambiciozen načrt kitajskega predsednika o velikih investicijah v infrastrukturo, s katerimi bi se izboljšale prometne povezave znotraj Azije ter med Azijo in Evropo. Nekateri vizijo o obnovi starodavne Svilne poti razumejo kot trojanskega konja, s katerim želi Peking povečati svoj globalni vpliv, spet drugi jo označujejo za enega najambicioznejših infrastrukturnih projektov, kar jih je bilo kadarkoli zasnovanih. Podporo pobudi je doslej izrazilo več kot 145 držav, ki skupaj predstavljajo skoraj 75 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot polovico svetovnega bruto družbenega proizvoda (BDP), poroča britanski BBC.
Eden večjih projektov v okviru pobude je kitajsko-pakistanski gospodarski koridor (CPEC), katerega cilj je, da se naftovodi in plinovodi iz osrednje Azije in Bližnjega vzhoda povežejo z zahodno Kitajsko, s čimer bi se Peking izognil uporabi zamudnejših pomorskih poti. Čeprav je pobuda že obrodila nekaj sadov, pa CPEC - tako kot tudi nekatere druge projekte pobude - pestijo korupcija, zamude in druge težave, vključno z okoljskimi in varnostnimi vprašanji. Kitajska je ob tem postala največja upnica mnogih držav, ki v pobudi sodelujejo. Kljub temu naj bi infrastruktura, ki jo bodo zgradili, na dolgi rok izboljševala gospodarske možnosti držav v razvoju.
