Slovenija je 6. junija na volitvah v Varnostni svet v okviru vzhodnoevropske skupine sistema ZN premagala Belorusijo s 153 glasovi proti 38.
Varnostni svet ZN, ki odloča o vprašanjih mednarodnega miru in varnosti, sestavlja 15 držav, pri čemer je pet stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija), ki imajo tudi pravico do veta. Generalna skupščina ZN pa vsako leto izvoli še po pet nestalnih članic z dveletnim mandatom.
Volitve potekajo po geografskih skupinah sistema ZN, pri čemer je Afrika upravičena do treh, Azija, zahodna Evropa in drugi ter Latinska Amerika do dveh, vzhodna Evropa pa do enega sedeža.
Januarja Varnostni svet zapuščajo Albanija, Brazilija, Gabon, Gana in Združeni arabski emirati, do konca leta 2024 pa v njem ostajajo Ekvador, Japonska, Malta, Mozambik in Švica. Tem se bodo poleg Slovenije pridružile še Alžirija, Gvajana, Južna Koreja in Sierra Leone.
Vlada je poleti sklenila, da bo Slovenijo v Varnostnem svetu zastopal dosedanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar, ki z oktobrom prav tako začenja delo v New Yorku.
Veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh sicer ostaja na položaju in bo Slovenijo še naprej zastopal v Generalni skupščini ZN in Gospodarskem in socialnem svetu ZN (Ecosoc), v katerega je bila Slovenija izvoljena za obdobje 2023-2025.
Slovenska misija pri ZN bo za čas članstva v Varnostnem svetu okrepljena, tako da bo v New Yorku delovalo okoli 30 diplomatov, in sicer tako v Varnostnem svetu kot tudi v drugih organih ZN. Vsak bo s svojim tematskim sklopom, kot so na primer človekove pravice ali podnebje, pokrival zadeve v Varnostnem svetu in v drugih organih.
Na MZEZ napovedujejo, da bodo v ospredju delovanja Slovenije štiri tematska področja: vpliv podnebnih sprememb na varnost, preprečevanje konfliktov z ukrepi preventivne diplomacije, ženske, mir in varnost ter zaščita civilistov v oboroženih spopadih.
