Morsko javno dobro po hrvaški zakonodaji zajema šest metrov širok obalni pas, kar pomeni, da privatizacija plaž ni mogoča. Kljub temu so hrvaški mediji tudi to poletje večkrat poročali o različnih oblikah prilaščanja plaž, kot so betonske stopnice do morja, terase in ograde.
Julija sprejeti zakon o morskem javnem dobru in morskih pristaniščih predpisuje, da enote lokalne samouprave v 18 mesecih pripravijo seznam vseh tistih, ki si prilaščajo morsko javno dobro, ter jih prijavijo gradbeni inšpekciji.
"Takrat bomo vedeli, za kakšne prekrške točno gre, koliko je takšnih objektov, kdo jih je gradil in kje, z morskega javnega dobra pa jih bodo morali odstraniti v 18 mesecih," je v četrtek za hrvaško nacionalno televizijo HTV izjavil državni sekretar na ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo Josip Bilaver.
Novi zakon o morskem javnem dobru in morskih pristaniščih med drugim predvideva tudi morske redarje in novi pravilnik o podeljevanju koncesij. Te bo država po novem podeljevala za največ pet let namesto dosedanjih 99. Plaža, za katero je država izdala koncesijo, mora kljub temu ostati dostopna vsem.
