»Predrago je. Zaključili bomo s počitnicami na Hrvaškem,« je za spletni portal Dnevnik.hr povedal avstrijski turist Mario, ki je preračunal, da je za apartma plačal dvakrat več kot pred dvema letoma (mogoče je pozabil, da so bile takrat tako imenovane koronske cene). Kam bo šel naslednje leto? Razmišlja o Grčiji ali Egiptu.
Par iz Nemčije je v slabo voljo spravila cena sladoleda na plaži. Sedem evrov za dve kepici, sta potarnala, bankrot za družino s tremi otroki, dramatizirata. Pravita, da bi v Nemčiji plačala evro in pol za kepico. »Tukaj lahko sladoled samo gledamo,« sta bila žalostna. Pa naj ostaneta v Nemčiji, bi rekel kdo od gostincev ... Dokler imajo dovolj gostov, bi rekel kdo drug.
Se pa že pojavljajo pomisleki, da bi se lahko visoke cene poznale pri obisku v naslednji sezoni. Družina iz Belgije je za nočitev v kampu za avtodome na Pagu plačala 90 evrov. »To je lepa dežela, a mi se na žalost ne bomo vrnili. Že smo pisali kolegom, ki imajo tudi avtodom, naj ne hodijo na Hrvaško,« je dejala Belgijka.
Je obisk res slabši?
Hrvaški mediji so minuli teden pisali o slabšem turističnem obisku v juniju in ga pripisali predvsem visokim cenam, poroča Slovenska tiskovna agencija. Z njihovimi navedbami sta se strinjala tudi profesor s splitske ekonomske fakultete Željko Garača in predsednik Združenja potniških agencij pri hrvaški gospodarski zbornici Boris Žgomba. Garača je za hrvaško televizijo N1 povedal, da je primerjal številke, koliko tujih turistov je v zadnjih dveh tednih obiskalo Hrvaško. Ugotovil je, da je ta številka je v primerjavi z lansko »šokantno, kar štirikrat nižja«. Žgomba je medtem za hrvaški časnik Jutarnji list dejal, da so se v maju upočasnile rezervacije za junij in julij, nekateri pa so jih začeli odpovedovati.
»V glavni del sezone vstopamo s številom rezervacij, za katerega nikakor ne moremo reči, da je zadovoljiv, velik del pa se lomi na zasebnih nastanitvah. Cene ne ustrezajo povpraševanju in ponudbi na trgu, imamo pa tudi veliko rast števila zasebnih namestitev,« je dejal Žgomba za Jutarnji list. Dodal je, da padec rezervacij opažajo povsod, od Istre do Dalmacije.
V HTZ se s temi ocenami ne strinjajo. »Teze, ki se pojavljajo v nekaterih hrvaških medijih, enostavno ne ustrezajo resničnemu stanju, ko govorimo o rezultatih in trendih v hrvaškem turizmu,« so pojasnili za STA. Izpostavili so, da so na Hrvaškem od začetka leta do minule srede zabeležili 6,41 milijona prihodov in 25,16 milijona nočitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 15-odstotna rast po številu gostov in 10-odstotna rast po številu nočitev. V juniju so do minule srede ustvarili 2,6 milijona prihodov in 12,86 milijona nočitev ter dosegli enake rezultate kot v enakem obdobju lani. V HTZ so zavrnili tudi navedbe medijev o manjšem zanimanju turistov za najem zasebnih namestitev oz. apartmajev. Po pisanju Jutarnjega lista je bil najem apartmajev v hrvaški Istri med 1. in 25. junijem za osem odstotkov slabši kot v enakem obdobju lani.
V HTZ so nižji odstotek pripisali večjemu številu ležišč v zasebnih namestitvah. Na Hrvaškem je bilo po podatkih sistema eVisitor junija lani v tem segmentu registriranih okoli 243.000 objektov s skupno 1,211 milijona ležišči, danes pa jih je 251.000 s skupno 1,266 milijona ležišči. V HTZ so izpostavili, da to pomeni skoraj 56.000 več ležišč v zasebnih namestitvah kot lani. Po njihovi oceni je zato na različen trend zasedenosti individualnih namestitvenih zmogljivosti pri zasebnikih treba gledati tudi s tega vidika. Poudarili so še, da turistični promet na Hrvaškem dosega stabilno rast in pozitivne trende. Kot so dodali, so napovedi za preostanek turističnega leta zelo dobre.
Odločil bo trg
Navedbe v medijih o slabšem turističnem obisku zaradi visokih cen je ob robu navtične konference na Korčuli konec tedna komentirala tudi hrvaška ministrica za turizem Nikolina Brnjac. Po njenih besedah bo to, ali so ponudniki turističnih storitev na Hrvaškem letos pretiravali z dvigom cen, pokazal trg. Ministrica je ob tem dodala, da je bolj pomembno kot štetje turistov, to, da se turizem enakomerno razvija po celotni državi, predvsem na celini, kjer letos beležijo sedemodstotno rast.
