Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v enem dnevu na svetu zaradi nevarne hrane zboli 1,6 milijona ljudi, bolezni, ki so povezane s hrano, pa je skupno 200. Vsako leto po zaužitju okužene hrane na svetu umre 420.000 ljudi, otroci, mlajši od pet let, pa nosijo kar 40 odstotkov bremen teh bolezni, saj jih vsako leto umre 125.000.
Na svetovni dan varnosti hrane pri WHO in Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), pod okriljem katerih poteka praznovanje v sodelovanju z državami članicami in drugimi organizacijami, v ospredje postavljajo ukrepe, ki bi pomagali preprečevati, odkrivati in obvladovati tveganja, ki se prenašajo s hrano, in prispevali k varni preskrbi s hrano, zdravju ljudi, gospodarski blaginji, kmetijski proizvodnji, dostopu do trga, turizmu in trajnostnem razvoju.
Pri nas
Da je varnost hrane temelj prehranske varnosti in ključna za preoblikovanje prehranskih sistemov v trajnostne, pravične in odporne, so ob svetovnemu dnevu izpostavili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Iskanju rešitev za učinkovito soočanje z lokalnimi in globalnimi izzivi ter obvladovanju tveganj, povezanih s hrano, bo posvečena tudi današnja konferenca, ki jo v prostorih državnega sveta poleg ministrstva organizirajo tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Informacijska točka Evropske agencije za varnost hrane in platforma evropske deklaracije za hrano EFTND.
V okviru dogodka bodo zaznamovali tudi 60. obletnico delovanja Komisije Codex Alimentarius (CAC). Gre za organ, ki pripravlja mednarodne standarde na področju varnosti in kakovosti hrane, v njem pa sodelujejo predstavniki 188 držav članic in EU. Slovenija je članica CAC od leta 1993.
