Prvi zakon o dolgotrajni oskrbi smo dobili v času vlade Janeza Janše. Sprejeli so ga na hitro in brez prave javne razprave. Stroka je bila do novega predpisa kritična, saj naj bi bil preohlapen, docela nedorečen pri zagotavljanju sredstev, določene določbe so bile praktično neizvedljive, takratni vladi so očitali tudi neupoštevanje pripomb strokovne javnosti in civilne družbe. Izvajanje zakona je zadržala uspešna referendumska pobuda, nova vlada pa je obljubila prenovo zakona in njegovo uveljavitev. Potem ko je opozicija s stranko SDS na čelu s pomočjo referendumske pobude dalj časa preprečevala uveljavitev Zakona o vladi in tako blokirala ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, so se na omenjenem ministrstvu znašli v veliki časovni stiski. Ob razveljavitvi zakona so namreč napovedali, da bo novi Zakon o dolgotrajni oskrbi v veljavi že s prvim januarjem naslednjega leta.
Izredno kratek rok za predloge
Pred približno dvema tednoma so socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu predstavili prvi osnutek. »Ta zakon je najpomembnejša prelomnica na področju socialnega varstva v zadnjih tridesetih letih,« je ob tem dejal minister Simon Maljevac in zatrdil, da so predlog oblikovali tako, »da sta v jedru vsake rešitve uporabnik in njegova neposredna dobrobit«. V sporočilu za javnost, ki so ga ob tem poslali z ministrstva, je bilo navedeno tudi, da je naša država s sprejemom zakona v zaostanku, saj je demografska slika Slovenije vse slabša. Tako so v želji po čimprejšnjem sprejemu prepotrebnega pravnega akta v petek že predstavili predlog, ki je namenjen javni obravnavi. Ob tem pa so vsem deležnikom dali le teden oziroma pet delovnih dni časa, da pripravijo pripombe na zakon, ki ima več kot 150 členov.
Protestno pismo
Izredno kratek rok za javno obravnavo je močno razburil številne organizacije, ki delujejo na področju dolgotrajne oskrbe. Kar enajst organizacij je v ponedeljek v skupnem pozivu od ministrstva za solidarno prihodnost zahtevalo podaljšanje javne obravnave. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v odzivu na zahtevo zapisali, da se strinjajo, da gre za obsežen sistemski zakon, ki celovito ureja področje dolgotrajne oskrbe. Skupno zahtevo so podpisali še Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Zbornica za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Amnesty International Slovenije, Združenje Slovenska filantropija, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in društvo Srebrna nit.
Brez financiranja in podzakonskih aktov
Kot nam je povedala Anita Caruso, predsednica društva Srebrna nit, jih je poteza ministrstva presenetila, saj so imeli za ta teden še napovedane usklajevalne sestanke: »Poteza ministrstva je popolnoma nerazumna, saj gre za res pomemben zakon, ob tem pa smo bili še sredi usklajevalnega postopka.« V pogovoru je dejala, da pogrešajo podzakonske akte, ki bi spremljali zakon in brez katerih se zakona ne da izvajati, predvsem pa je moteča ponovna odsotnost vira financiranja.
Bo ministrstvo vztrajalo pri svojem?
Z ministrstva za solidarno prihodnost so se na zahtevo po podaljšanju roka javne razprave že odzvali, in kot kaže, ne nameravajo prisluhniti sogovornikom. »Upravičena skrb, ki pesti tako podpisnike pobude kot ministra za solidarno prihodnost, je politične narave,« so zapisali v odzivu. Novi zakon mora namreč stopiti v veljavo 1. januarja 2024, zakonodajni postopek terja svoj čas, v oblikovanju časovnice sprejemanja zakona pa je ministrstvo moralo upoštevati tudi morebitne druge postopkovne oteževalne okoliščine, so pojasnili. Kot kaže, na ministrstvu pričakujejo, da jim bo opozicija v naslednjih tednih močno otežila delo.
Pomanjkljivo vključevanje
Na kritike o tem, da zakon ne predvideva vira financiranja, so se odzvali s pojasnilom, da se bodo ta teden uskladili tudi znotraj vladne koalicije in z drugimi resorji. »Najprej s finančnim, s katerim bomo dorekli tudi financiranje sistema dolgotrajne oskrbe,« so zapisali. Na ministrstvu so v odgovoru dodali, da jih veseli, da so se »vsi na dosedanjih srečanjih strinjali z večino rešitev«. A v zapisu organizacij, ki sodelujejo pri pripravi zakona, lahko preberemo tudi kritiko, da je bilo »vključevanje doslej izredno pomanjkljivo« in »da se besedilo predloga zakona, ki je bilo posredovano v medresorsko obravnavo, razlikuje od različice, ki so jo prejeli članice in člani posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo«. Iz skupnosti socialnih zavodov Slovenije pa so nam poslali pismo v katerem so zapisali: »Ugotovili smo, da se členi, ki jih je prejela posvetovalna delovna skupina, pomembno razlikujejo od členov v objavljenem zakonskem besedilu. Prav tako velja opomniti, da je posvetovalna delovna skupina pred prejšnjim petkom razpolagala z zgolj 60 členi in ne celotnim predlogom zakona. Tudi zaradi tega se težko strinjamo s trditvijo, da so se člani strinjali z večino rešitev.«
Rešitve boljše, a še veliko dela
Naša sogovornica Anita Caruso vsebine zakona ni želela komentirati. Kot nam je povedala, prinaša nekaj rešitev, ki so boljše od prejšnje verzije, a potrebuje še veliko dela. »Jutri (danes op. p.) imamo na ministrstvu znova usklajevalni sestanek in upam, da bomo uspeli doreči čim več odprtih stvari,« je dejala in ob tem izrazila mnenje, da jim kljub sestanku do konca tedna zagotovo ne bo uspelo opraviti vsega. »Vztrajali bomo pri podaljšanju roka za javno razpravo in usklajevanje,« je zatrdila. A v isti sapi priznava, da bi, če zakona ne bi uveljavili s prvim dnem naslednjega leta, naredili velik korak nazaj. »Vidimo, kaj se dogaja s kadri in naraščajočimi stroški dolgotrajne oskrbe, in stanje je treba nujno urediti, da se prepreči nastanek še večje škode,« nam je povedala.
