Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2019 so bili najbolj zadovoljni v taboru ljudske stranke ((ÖVP). Osvojili so 37,5 odstotkov glasov (71 sedežev), s čimer so za slabih šest odstotkov izboljšali rezultat iz prejšnjih volitev leta 2017. Tradicionalni rivali socialdemokrati (SPÖ) so pristali na drugem mestu z 21,2 odstotkoma, kar pa jim ni narisalo nasmeha na obrazu, saj so izgubili 5,7 odstotka. Tudi svobodnjaki so se zamislili, s 16,2 odstotkoma so padli za 10 odstotkov. Zeleni so se vrnili v parlament (13,9 odstotka) in skupaj z ljudsko stranko prvič v zgodovini moderne avstrijske države oblikovali vlado, turkizno – zeleno koalicijo.
Najbolje kaže svobodnjakom
Pandemija koronavirusa in zlasti draginja po ruski invaziji na Ukrajino bi prihodnje leto znala vplivati na spremembe na zvezni ravni. Ankete kažejo, da se z velikim zagonom vračajo svobodnjaki, ki jih vodi za nekatere kontroverzni populist Herbert Kickl, ki med drugim nasprotuje, da bi Avstrija vojaško pomagala Ukrajini in se zavzema za ohranitev statusa nevtralne države. Po zadnji anketi, ki jo je za Krone Zeitung opravil inštitut IFDD (Instituts für Demoskopie und Datenanalyse), so svobodnjaki na prvem mestu. Zanje bi glasovalo 27 odstotkov, za ljudsko stranko 24 odstotkov, kar je več kot jim je kazalo pred meseci.
Socialdemokratom delovanje v opoziciji ni škodilo, (zaenkrat) pa jim ni prineslo dodatnih točk, ostajajo pri 21 odstotkih. Zelenim so nekateri pripisovali propad, češ da se ne bodo znašli v vladi, a z 9 odstotki še niso v prepadu.
Komunistična županja v Gradcu
Za veliko presenečenje pa bi lahko poskrbeli komunisti ((KPÖ). Septembra 2021 so šokirali vso Evropo, ko so zmagali na lokalnih volitvah v Gradcu, drugem največjem mestu v Avstriji. Županja Gradca je postala Elke Kahr. Štajerski komunisti sicer niso vzniknili iz ničle, že od leta 2005 so prisotni v deželnem parlamentu Štajerske, njihov glavni adut pa je premišljena stanovanjska politika. Za poznavalce je bil mogoče večje presenečenje, da se je aprila letos komunistom uspelo prebiti v deželni parlament solnograške.
In kako jim kaže zadnja anketa na državni ravni. Solidno, za njih bi glasovalo približno 7 odstotkov, odstotek manj kot za liberalno stranko NEOS. To pomeni, da imajo realne možnosti za vstop v parlament, prvič po letu 1959. Analitik javnega mnenja Christoph Haselmayer meni, da bi lahko ob nadaljevanju visoke stopnje inflacije in povišanih življenjskih stroških pridobili še del volivcev in konkurirali Zelenim in stranki NEOS.
