Od začetka industrijske revolucije se človek boji, katera delovna mesta mu bo vzela tehnologija. A človek je vseeno uspel obdržati veliko nadzora nad svoji življenjem, z umetno inteligenci pa očitno ne bo šale in bo res prevzela nekatera človekova opravila v celoti.
V prihodnje naj bi tako AI, po predvidevanjih Goldman Sachsa, bilo ogroženih približno četrtina vsega dela, kar v Evropi in v ZDA pomeni okoli 300 milijonov delovnih mest. »To se ne bo zgodilo le posameznikom, to bodo zelo sistemske spremembe,« pravi Martin Ford, avtor knjige Rule of the Robots, »zgodilo pa se bo na hitro in tako rekoč naenkrat. Vplivalo bo na celotno globalno ekonomijo.«
AI ne zmore čustvenega dela
Na srečo pa bodo ostala nekatera področja dela, ki jih AI ne bo mogla prevzeti in pri katerih bo še vedno na prvem mestu človeške sposobnosti kot so čustvena inteligenca ali sposobnost razmišljanja izven okvirjev.
»Imeli bomo tri glavna področja, ki bodo ostala bolj ali manj izolirana od umetne inteligence,« pravi Ford, »to so dela, ki zahtevajo izvirno kreativnost, kjer delo ne potka po nekih formulah ali samo na prerazporejanju stvari. To so dela, ki ustvarjajo nekaj novega.«
Sicer ne bodo vsa kreativna dela samodejno »varna«, grafični dizajn ali vizualne vede bodo med prvimi, ki bodo šle v roke umetni inteligenci. Z osnovnimi algoritmi bo AI lahko hitri analizirala na milijone slik in ustvarjala na novo, a po Fordovo se ne bo mogla vmešavati v znanost, medicino, pravo.
Druga veja ekonomije, nadaljuje Ford, so tiste, ki zahtevajo zapletene medosebne donose. Tukaj so na primer medicinske sestre, poslovni svetovalci ali raziskovalni novinarji. »Ta dela zahtevajo bolj globoko poznavanje ljudi. Še dolgo bo minilo, preden bo AI uspela vzpostavljati take odnose z ljudmi kot jih lahko zdaj mi med seboj.«
Tretje področje, ki je varno, pa je po Fordovo tisto, ki zahteva veliko mobilnosti in sposobnost reševanje težav v nepredvidljivih okoliščinah. »Veliko tega najdemo med obrtniškimi deli, elektrikarji, vodovodni inštalaterji, varilci. Vsi ti se stalno srečujejo z nečem novim, nepredvidljivim. Taka dela je najtežje avtomatizirati, za to bi AI potrebovala robota iz znanstvenofantastičnih filmov kot je C3PO iz Vojne zvezd,« še dodaja Ford.
Bolj izobraženi bodo bolj na udaru
Povsem brez umetne inteligence pa tudi v pri teh delih vseeno ne bo šlo, do neke mere jih bo umetna inteligenca avtomatizirala, zato pa se bodo ljudje bolj osredotočali na medčloveške odnose. V banki zdaj naprava hitreje prešteje bankovce ali kovance, ne zna pa se pogovarjati s stranko na okencu.
Ford pravi, da se je med ljudmi naselilo mnenje, da so »službe tako imenovanih belih ovratnikov več vredne kot službe ljudi, ki delajo z rokami. A delovna mesta belih ovratnikov so veliko bolj ogrožena od umetne inteligence. Delo taksista je manj na udaru, ker še nimamo samovoznih avtomobilov, umetna inteligenca pa lahko že skoraj danes piše poročila. Bolj izobraženi bodo bolj ogroženi.«
