Dogovor o odprtju varnega pomorskega humanitarnega koridorja v Črnem morju oziroma tako imenovan sporazum o izvozu žita, ki sta ga ob posredovanju Združenih narodov in Turčije lani sklenili Ukrajina in Rusija, se izteče 18. maja, pri čemer zaenkrat nič ne kaže, da bi bili v Kremlju pripravljeni na njegovo podaljšanje. Kot je nedavno ponovilo rusko zunanje ministrstvo, bodo podaljšanje potrdili le, če bo Zahod odpravil vse ovire za uvoz ruskega žita in gnojil.
Medtem ukrajinske oblasti opozarjajo, da je Rusija izvajanje sporazuma pravzaprav že ustavila, saj po njihovih navedbah zavrača registracijo in pregled tovornih plovil, namenjenih v ukrajinska pristanišča. V skladu s sporazumom bi morali plovilom omogočiti dostop do treh ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Kot so pojasnili v ukrajinskem ministrstvu za infrastrukturo, v turških teritorialnih vodah trenutno na dovoljenje za pot do ukrajinskih pristanišč čaka 90 plovil, vključno z 62 tovornimi ladjami.
Odhajajo v vojsko
Zaradi vojne se srečujejo tudi s težavami pri dobavi gnojil, hkrati pa je nedostopen velik del obdelovalnih površin. Ob tem se kot kaže soočajo tudi s pomanjkanjem delovne sile, čeprav so ukrajinske oblasti pri mobilizaciji prebivalstva upoštevale, da je kmetijski sektor velikega pomena za njihovo gospodarstvo. Ukrajinske oblasti so v prvih mesecih letošnjega leta, ko so se začeli pripravljati na pričakovano protiofenzivo, v vojsko vpoklicale dodatne sile, v ozadju namreč nenehno poteka mobilizacija, letošnji vpoklici pa so sovpadali z obdobjem setve.
Kot je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil nizozemski državljan Kees Huizinga, ki že dve desetletji kmetuje v ukrajinski regiji Čerkasi, je k vojakom odšlo 40 od njegovih 350 delavcev, o podobni situaciji poročajo tudi drugi kmetje. Delavcem, ki jih nadomestijo, pa manjka izkušenj. Huizinga, ki se je v Ukrajino po lastnih besedah preselil zaradi nižjih cen zemljišč, ocenjuje, da bo imel letos zaradi vojne najmanj nekaj sto tisoč dolarjev manj prihodkov. Njegova kmetija obsega 15.000 hektarjev zemlje, ima približno 2000 krav mlekaric, goji pa različno zelenjavo in tudi žitarice. »Kar zadeva kmete po vsej Ukrajini, mislim, da so zaradi odhodov v vojsko povprečno izgubili do 15, približno 15 odstotkov delovne sile,« je za Reuters ocenil Huizinga. Dodal je, da vsi niso na prvi bojni liniji, a da je seveda smiselno, da je vojska vpoklicala ljudi, ki so vajeni delati s stroji, kot so kombajni, tovornjaki ali traktorji.
