V začetku leta so javnost razburili prizori izpred Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer so ljudje, predvsem starejši, v zgodnjih jutranjih urah v dolgih vrstah čakali na osebnega zdravnika. Začele so se razprave o pomanjkanju in (pre)obremenjenosti družinskih zdravnikov, ki sicer veljajo za prvo linijo obrambe zdravstva. Ti so opozarjali, da delajo preveč in so hkrati preslabo plačani, možnosti dodatnega zaslužka pa so zanje omejene.
Toda družinska medicina v Sloveniji ima še eno veliko težavo, ki zmanjšuje dostopnost osnovnega zdravstva. Zdravniki v javnih zdravstvenih domovih namreč delajo bistveno manj kot njihovi kolegi, zaposleni pri koncesionarjih, torej zasebnikih. To dokazujejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki so od letos javni. Kot prvi so jih objavili na necenzurirano.si. Gre za evidence o opravljenih obravnavah, ki jih izvajalci pošiljajo zato, da jim zavod te zdravstvene storitve obračuna. V teh podatkih je za vsakega od skoraj 1100 družinskih zdravnikov v Sloveniji navedeno, koliko obravnav je imel vsak dan v obdobju od julija do decembra lani.
Ogromne razlike med zdravniki v istih domovih
Družinski zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, v povprečju opravijo vsaj za deset odstotkov manj obravnav kot kolegi iz vrst zasebnikov. To pomeni, da imajo vsak mesec več deset tisoč pregledov oziroma stikov s pacienti manj.
Iz analize teh podatkov je razvidno, da:
– v zdravstvenih domovih dela približno 740 družinskih zdravnikov, od tega jih je slaba tretjina tam le delno zaposlena, od 10- do 99-odstotno. Skupno sestavljajo okoli 640 timov, v katerih je tudi po ena srednja oziroma diplomirana medicinska sestra.
– pri koncesionarjih deluje nekaj več kot 300 zdravnikov, ki tvorijo 280 timov.
– so družinski zdravniki v javnih ustanovah decembra lani v povprečju zabeležili 1080 obravnav, njihovi kolegi pri zasebnikih pa so jih opravili nekaj manj kot 1200. Pri tem je že upoštevana različna velikost timov.
– so med družinskimi zdravniki velike razlike v storilnosti tudi znotraj posameznih javnih zdravstvenih domov. V vseh je mogoče najti zdravnike, ki so obremenjeni prek vseh meja. V istem času so namreč obravnavali nekajkrat več pacientov kot drugi. Toda obstajajo tudi zdravniki, ki se ne morejo pohvaliti z bleščečo statistiko. Tako so na primer nekateri na Ptuju, v Škofji Loki in Gornji Radgoni v zadnjem mesecu lanskega leta zabeležili tudi po manj kot 500 obravnav pacientov, kar je manj kot 25 na dan. Med temi je tudi veliko posvetov prek telefona ali elektronske pošte, ki zahtevajo precej manj časa.
V Ljubljani bolj obremenjeni, a naredijo manj
Pričakovano je stanje najslabše v Ljubljani. Na direktorico tamkajšnjega zdravstvenega doma Antonijo Poplas Susič že nekaj časa letijo kritike o slabem upravljanju in problematičnih odnosih med zaposlenimi. Zdravstveni dom Ljubljana je tako v zadnjih dveh letih po podatkih ZZZS zapustilo 47 družinskih zdravnikov, ki so imeli še konec februarja letos opredeljenih več kot 27 tisoč pacientov. Toliko ljudi še ni izbralo oziroma našlo novega osebnega zdravnika.
Pričakovali bi, da posledično večina preostalih zdravnikov v Ljubljani dela nad svojimi zmožnostmi. Resnica je obratna. Veliko jih je na dolgotrajni bolniški, kar je verjetno tudi posledica slabih delovnih razmer, nekateri zdravniki pa delajo celo nekoliko manj kot v drugih zdravstvenih domovih. To je toliko bolj nerazumljivo, ker imajo v povprečju okrog 2500 opredeljenih pacientov, s čimer državno povprečje presegajo za sedem odstotkov.
Kako je to mogoče? Po besedah dr. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, je to popolnoma logično. »Bolj ko si obremenjen, v večji meri moraš triažirati svoje delo. V Ljubljani zdravniki nadomeščajo še tri svoje kolege, ki manjkajo. Zato se bolj ukvarjajo z zahtevnimi primeri in manj z enostavnimi. ZZZS obračunajo manj storitev, ki pa so bolj pomembne za paciente,« je pojasnil. To se v praksi kaže tudi v zvonjenju telefona v prazno in večdnevnem neodzivanju na elektronska sporočila.
Kje zdravniki delajo največ in kje najmanj
V ZD Ljubljana opozarjajo, da so množični odhodi posledica velikega priseljevanja in povečanja prebivalstva na širšem območju Ljubljane. V času epidemije covida je sistem dokončno odpovedal. Poročali smo že, da je direktorica Poplas Susič petinsko zaposlena v svoji zasebni ambulanti, s čimer ohranja zdravniško licenco in prejema dodatno plačilo. A to je očitno le formalnost. Tam namreč po podatkih ZZZS opravi le nekaj deset obravnav na mesec.
Dogajanje v nekaterih večjih zdravstvenih ustanovah sicer nakazuje, da gre vzroke večje ali menjše učinkovitosti iskati v njihovem upravljanju. Tako je v ZD Žalec decembra lani vsak družinski zdravnik v povprečju obravnaval skoraj 1500 pacientov, nekateri celo več kot 2000. Glede na večjo učinkovitost izstopajo tudi domovi v Radljah ob Dravi, Šentjurju, Murski Soboti, Ljutomeru in Ilirski Bistrici.
V istem obdobju je vsak družinski zdravnik v Kranju v povprečju obravnaval manj kot 900 pacientov, na Bledu pa le okoli 750. Pri tem število opredeljenih pacientov ne igra velike vloge, saj se oba zdravstvena domova gibljeta okrog državnega povprečja.
Kaj je rešitev: boljše upravljanje domov ali dvig normativov?
Medtem precej višje številke dosegajo zasebne ambulante, ki so se usmerile v družinsko medicino. V Zdravstvenem centru Aristotel, ki ga je leta 2021 kupila Vzajemna, so imeli trije družinski zdravniki v povprečju več kot 1500 obravnav. Podobno je s podjetjem Studio R, ki je v lasti Gorazda Pereniča, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo. V ambulantah v Komendi, Horjulu in na Vrhniki nekateri zdravniki opravijo tudi po več kot 2000 obravnav. Obema je skupno, da imajo njihovi zdravniki neprimerljivo več opredeljenih pacientov, tudi za 50 odstotkov več od povprečja države.
Zakaj? »Osnovni razlog je, da koncesionarji prosto razpolagajo s sredstvi, ki jih prejmejo od ZZZS. Sami si organizirajo ekipe in delegirajo delo. Lahko zaposlijo tudi dodaten kader. Medtem so v javnih zavodih neverjetno omejeni pri tem, kako bodo razporedili obremenitve. Koncesionar, ki se opredeli za več pacientov, ima posledično tudi več prihodkov,« odgovarja Muževič. Vprašanje je, ali imajo zaposleni v javnem zdravstvenem domu interes zabeležiti vse, kar naredijo.
»V ZD Ljubljana je bilo na voljo 18 specializacij družinske medicine, vendar se ni prijavil nihče. Po vsej državi je bilo več kot 80 prostih mest, a je slika podobna. Zakaj ne? Ker jih pravila zavezujejo k temu, da morajo najmanj štiri leta delati v tistem zdravstvenem domu. Bolj proste roke imajo pri nacionalnem razpisu, kjer so na 13 prostih mest dobili 14 prijav. Protislovno je to, da bo eden od njih celo ostal brez specializacije,« opozarja Muževič.
Država je sicer pred štirimi leti obremenitev družinskih zdravnikov znižala. Leta 2019 je namreč minister za zdravje Aleš Šabeder normativ opredeljenih pacientov, nad katerim lahko zdravnik zavrne nove paciente, pri glavarinskih količnikih, ki so bili pred tem določeni v intervalu od 1900 do 2800, znižal na 1895. Muževič je prepričan, da bi ponovni dvig uničil poklic.
