Potres magnitude 7,8 je skupaj s popotresnimi sunki, vključno z novim potresom magnitude 7,5, razdejal širše območje na jugu Turčije in severu Sirije. Samo v Siriji so po podatkih vlade in sirske civilne organizacije Bele čelade, ki deluje na območjih pod nadzorom upornikov, do danes zabeležili več kot 1400 smrtnih žrtev.
Če se v Turčijo vali pomoč zahodnih držav, pa je Sirija zaradi geopolitičnih razmer in državljanske vojne v veliki meri prepuščena sama sebi. Izdatno pomoč so jim sicer obljubili Rusi, ki imajo tam nameščen del svoje vojske, pa tudi zalivske države Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati, na terenu pa so prisotni tudi pripadniki Združenih narodov. Pomoč v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite zaenkrat ostaja pod vprašajem, saj mora zanjo uradno zaprositi sirski voditelj Bašar Al Asad. So pa v Evropski komisiji že včeraj kmalu po potresu sporočili, da je Siriji ta na voljo. Na zunanjem ministrstvu ZDA so medtem včeraj navedli, da bodo Siriji pomoč zagotovili preko nevladnih organizacij, pri čemer ne bodo sodelovali z vlado Al Asada, saj njegovega režima ne obravnavajo kot legitimnega. Al Asad na drugi strani nekatere sosede in zahodne države vseskozi obsoja, ker podpirajo nekatere uporniške sile v sirski državljanski vojni, a bo po poročanju nekaterih medijev zdaj morda le moral sprejeti pomoč, ki jo te države ponujajo. Sirija za zdaj ni zaprosila še za nobeno pomoč.
Razdejanje zaradi vojne, zdaj še zaradi potresa
Reševalne ekipe, ki delujejo na terenu, medtem poročajo o številnih porušenih zgradbah, pod katerimi so ujeti ljudje. V opustošeni regiji se nahaja tudi več milijonov beguncev, ki so notranje razseljeni zaradi državljanske vojne. Nadzor nad tem delom Sirije je sicer razdeljen med sirsko vlado, kurdske sile in druge uporniške skupine. Razmere so bile kritične že pred potresom. Zima je prinesla mraz, infrastruktura je v razsulu, ob tem pa so pogosti tudi izbruhi kolere.
Med huje prizadetimi mesti je tudi Aleppo, od vojne razdejano mesto, ki je pred izbruhom državljanske vojne leta 2011 veljalo za sirsko trgovsko središče. Kot poroča britanski BBC, je bilo v zadnjem obdobju sicer mogoče zaznati nekatera prizadevanja, da bi ga obnovili, a je tam še vedno veliko porušenih in propadajočih zgradb, pogosti pa so tudi izpadi električne energije.
Nekateri prebivalci Aleppa so za tiskovno agencijo Reuters pojasnili, da so prepuščeni sami sebi, bodisi zaradi tega, ker so se jim porušili domovi, bodisi zaradi strahu pred novimi potresi. Tiskovni predstavnik Belih čelad je medtem severozahod Sirije opisal kot »območje katastrofe.« Po njegovih navedbah so pod ruševinami ujete številne družine. Tiskovna agencija AFP poroča o moškemu iz kraja Jandairis, ki je v potresu izgubil 12 članov svoje družine. »Slišimo njihove glasove, še vedno so živi, a jih ni mogoče spraviti ven. Nikogar ni, ki bi jih rešil. Ni nobenih strojev,« pa je glede pod ruševinami ujetih sorodnikov dejal nek drug moški. Na območjih, ki so pod nadzorom vlade, v reševanju sicer sodelujejo vse reševalne službe, s katerimi razpolaga država, ter tudi vojska in prostovoljci, a naj to še zdaleč ne bi bilo dovolj.
Reševanje ob tem otežujejo slabe vremenske razmere, saj močno dežuje, pritiska pa tudi mraz. Gre za »krizo v krizi v krizi,« je razmere opisal Mark Kaye iz mednarodne humanitarne organizacije International Rescue Committee (IRC), ki je prisotna na območju pod nadzorom upornikov.
