Po več kot 20 letih v priporu je spet na prostosti Ana Montes, ki je skoraj dve desetletji vohunila za Kubo.
Ko so jo leta 2001aretirali, se je izkazalo, da je skoraj v celoti razkrila ameriške obveščevalne dejavnosti na otoku. Po aretaciji so jo obtožili, da je razkrila identitete štirih ameriških vohunov in »ocean« zaupnih informacij. Dobila je 25 let za zapahi.
Vendar pa njena motivacija niso bile materialne dobrine, temveč ideologija. K vohunjenju za Kubo naj bi jo pripravilo ameriško posredovanje v Latinski Ameriki, kjer so Združene države Amerike v Nikaragvi podprli desničarske upornike, osumljene vojnih zločinov. Ko je na Univerzi Johns Hopkins izrazila svoje ogorčenje zaradi dogajanja v Nikaragvi, je stike z njo navezal kubanski agent. Na sodelovanje je pristala, da bi pomagala Nikaragvi, poroča britanski BBC.
Leto dni se je usposabljala v Havani, nato pa se pridružila ameriški obrambni obveščevalni agenciji – skoraj dve desetletji se je vsakih nekaj tednov srečala s svojim kubanskim stikom in prek pozivnika pošiljala šifrirana sporočila. Svoja navodila je prejemala preko radijskih valov.
Ameriški obveščevalci so ji prišli na sled, ko jim je nekdo namignil, da vladna uslužbenka vohuni za Kubo. Ob aretaciji naj bi bila povsem stoična.
Nad 65-letnico bodo bdeli še pet let; nadzorovali bodo tudi njeno uporabo spleta. Za vladno službo se lahko obriše pod nosom, prav tako za stike s tujimi agenti. Vseeno ameriške obveščevalne službe dvomijo, da se bo še kdaj podala na stara pota.
