Pojavile so se namreč informacije o Putinovem zgodnjem poklicnem življenju kot častnika KGB (Komitet Gosudarstvenoj Bezopasnosti, to je bila je osrednja sovjetska varnostno-obveščevalna služba). Zgodovinar iz Sankt Peterburga je odkril dokument, ki kaže, da je Vladimir Putin sodeloval pri preiskavi enega prvih primerov protestne umetnosti v ZSSR (Zveza sovjetskih socialističnih republik), piše Meduza. Kaj se je zgodilo? Putin je že leta 1976, star komaj 23 let, pomagal preiskati hišo umetnika, ki je naslikal znameniti slogan "Svobodo lahko križaš, a človeška duša ne pozna okovov!" na obzidju trdnjave Petra in Pavla v Sankt Peterburgu. Dva umetnika sta za to dejanje odslužila kazen, a slogan – in Putin – živita naprej.
Preiskovalci so preiskali hišo umetnika Olega Volkova, v poročilu pa je omenjeno Putinovo ime. Danes je dokument v arhivu Muzeja politične zgodovine. Zgodovinar iz Sankt Peterburga Konstantin Šolmov je našel zapise in 21. novembra objavil fotografijo poročila na družbenih omrežjih, šele 27. novembra, ko je o tem pisal tamkajšnji politik Boris Višnevski, da zdaj obstaja dokončen dokaz, da je Vladimir Putin vpleten v ta primer, pa je odkritje Šolmova začelo dobivati širšo pozornost.
Sovjetska umetnika napisala slogan, KGB ga je prekril z pokrovi krst
Slogan "Svobodo lahko križaš, a človekova duša ne pozna okovov!" se je pojavil na obzidju trdnjave Petropavlovsk, ki gleda na reko Nevo, zgodaj zjutraj 3. avgusta 1976. Bil je torek in sovjetska umetnika Julij Ribakov in Oleg Volkov sta potrebovala 15 minut, da sta napisala slogan z uporabo bele barve in valjčka. Napis je bil dolg 42 metrov, vsaka črka je bila visoka 120 centimetrov. Ribakov se je kasneje spomnil, da sta z Volkovom po koncu odšla do bližnjega mostu, da bi bolje videla svoje delo.
Ribakov je povedal, da so se morali častniki KGB, ki so bili poslani, da prebarvajo napis, približati zidu trdnjave v gumijastih čolnih.
"Tistega jutra je Neva tako narasla, da ni bilo mogoče doseči znaka na suhem. Agenti so se morali približati z gumijastimi čolni, v gumijastih škornjih stopiti v vodo in si nekaj izmisliti," je povedal Ribakov. Pravi, da so častniki KGB napis prekrili s pokrovi krst, ki so jih vzeli iz razstavne delavnice v trdnjavi, kar je pritegnilo še več pozornosti na slogan.
40 let kasneje enak napis, a brez klicaja
Štirideset let pozneje, 3. avgusta 2016, se je v Sankt Peterburgu znova pojavil slogan »Svobodo lahko križaš, a človeška duša ne pozna okovov«, tokrat brez klicaja. Timofej Radia, umetnik iz Jekaterinburga, je slogan izpostavil na promenadi ob desnem bregu Neve, kjer je "preživel" le nekaj ur. »Lahko samo rečem, da slogan ni izgubil na pomenu. Pozdravljam nove avtorje,« je dejal Ribakov.
Leta 1975 se je Putin pridružil KGB in se usposabljal v 401. šoli KGB v Ohti v Leningradu (danes Sankt Peterburg). Po usposabljanju je delal v Drugem glavnem direktoratu (protiobveščevalna služba), nato pa je bil premeščen v Prvi glavni direktorat, kjer je spremljal tujce in konzularne uradnike v Leningradu. Septembra 1984 je bil poslan v Moskvo na nadaljnje usposabljanje na Inštitutu Rdečega transparenta Jurija Andropova.
Službovanje v Vzhodni Nemčiji s spremenjeno identiteto
Od leta 1985 do 1990 je služboval v Dresdnu v Vzhodni Nemčiji, pri čemer je kot prevajalec uporabljal spremenjeno identiteto. To obdobje v njegovi karieri je nejasno in kontroverzno. Masha Gessen, ruska američanka in avtorica biografije o Putinu, trdi, da so "Putin in njegovi kolegi bili omejeni predvsem na zbiranje izrezkov iz medijev, s čimer so prispevali h goram neuporabnih informacij, ki jih proizvaja KGB", piše Wikipedija. Putinovo delo sta omalovaževala tudi nekdanji vodja Stasija Markus Wolf in Putinov nekdanji kolega iz KGB-ja Vladimir Usolcev. Po mnenju novinarke Catherine Belton je bilo to omalovaževanje pravzaprav krinka za Putinovo vpletenost v koordinacijo KGB in podporo teroristični Frakciji Rdeče armade (RAF), katere člani so se ob podpori Stasija pogosto skrivali v Vzhodni Nemčiji, Dresden pa je imel prednost kot "obrobno" mesto z nizko prisotnostjo zahodnih obveščevalnih služb.
Po navedbah anonimnega vira, nekdanjega pripadnika RAF, so skrajneži na enem od teh srečanj v Dresdnu Putinu predstavili seznam orožja, ki je bilo kasneje dostavljeno RAF v Zahodni Nemčiji. Klaus Zuchold, ki je trdil, da ga je rekrutiral Putin, je dejal, da je slednji obdeloval tudi neonacista Rainerja Sonntaga.
Po Putinovi uradni biografiji je tako današnji ruski predsednik med padcem Berlinskega zidu shranil dokumente Sovjetskega kulturnega centra (Hiša prijateljstva) in vile KGB v Dresdnu, da bi preprečil demonstrantom, vključno z agenti KGB in Stasi, da bi jih pridobili in uničili. Nato je menda v nekaj urah zažgal le kartoteke KGB, vendar je za nemške oblasti rešil arhiv Sovjetskega kulturnega centra. Številni dokumenti KGB so bili poslani v Moskvo, še piše Wikipedia.
Odstop iz aktivne službe KGB zaradi sumov
Po razpadu komunistične vlade v Vzhodni Nemčiji naj bi Putin odstopil iz aktivne službe KGB zaradi sumov, ki so se pojavili glede njegove zvestobe med demonstracijami v Dresdnu in prej, čeprav sta KGB in sovjetska vojska še vedno delovala v Nemčiji, in se v začetku leta 1990 vrnil v Leningrad, kjer je približno tri mesece delal na oddelku za mednarodne zadeve Leningrajske državne univerze, poročal je prorektorju Juriju Molčanovu. Tam je iskal nove rekrute KGB, opazoval študentsko skupino in obnovil prijateljstvo s svojim nekdanjim profesorjem Anatolijem Sobčakom, ki je kmalu postal župan Leningrada.
