Komisarka Johansson je ob predstavitvi izjave komisije o pripravljenost Hrvaške, Bolgarije in Romunije na vstop v schengen poudarila, da te tri države izpolnjujejo pogoje. Med temi je naštela učinkovito upravljanje zunanjih meja, enotne schengenske vizume, sodelovanje z organi pregona v drugih državah in vključenost v informacijske sisteme. Namen tega je ohranitev varnosti v območju in ravnanje v skladu s temeljnimi pravicami.
Glede Hrvaške je poudarila, da je lani kot prva članica uvedla neodvisni nadzorni mehanizem, ki zagotavlja neodvisni nadzor spoštovanja človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil pri upravljanju zunanjih meja. Pred dvema tednoma je hrvaška vlada podpisala dogovor, ki predvideva obnovitev in okrepitev mehanizma, je povedala.
Dobrodošla, trojica
Na vstop v schengen pa sta pripravljeni tudi Bolgarija in Romunija, je poudarila komisarka. To sta potrdili tudi misiji v obeh državah, ki so ju nacionalne oblasti oktobra same povabile, da ponovno ocenita pripravljenost, je dodala. Trenutno je v teku še ena misija. "To je tudi odgovor na preostala odprta vprašanja nekaterih držav članic," je dejala Johansson. Izrazila je pripravljenost, da poda dodatne odgovore. Do vstopa Bolgarije in Romunije sta sicer skeptični predvsem Nizozemska in Švedska. "Skrajni čas je, da jim izrečemo dobrodošlico," je glede vstopa trojice držav v schengen povedala komisarka za notranje zadeve.
Od zasedanja notranjih ministrov EU, ki bo potekalo 8. decembra, pričakuje, da bo sprejeta pozitivna odločitev. "To bo prava evropska odločitev. Schengen je preživel pretrese v zadnjih letih zaradi skupnega evropskega duha. Ta duh se mora nadaljevati," je poudarila. Če bo Svet EU podprl vstop, se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023.
Dobro tudi zaradi nadzora na mejah
Po mnenju komisije je na vstop novih držav pripravljeno tudi schengensko območje, saj je po besedah evropske komisarke za notranje zadeve drugačno, kot je bilo ob vzpostavitvi. Pri tem je omenila skorajšnjo vzpostavitev medsebojno povezanih informacijskih sistemov, delujeta pa tudi agenciji Europol in Frontex. "To je potrebno, saj potrebujemo pameten, močan in medsebojno povezan nadzor na naših zunanjih mejah ter tesno sodelovanje med organi pregona in oblastmi," je povedala Johansson. Schengensko območje se sicer trenutno sooča z naraščajočim številom prihodov migrantov, na več notranjih mejah med članicami pa je v veljavi nadzor. Izvaja ga tudi Avstrija na meji s Slovenijo.
Glede naraščajočega števila migrantov, ki prihajajo po zahodnobalkanski poti, in nadzora na notranjih mejah je komisarka poudarila, da komisija dela na reševanju teh problemov. "Med članicami je vse več zavedanja in odločnosti za naslovitev teh težav," je povedala.
Slovenija se še ni odločila
Na to je v ponedeljek opozorila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija si po njenih besedah ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala nekakšen žep. Slovenija je spričo tega pripravljena na meji s Hrvaško po vstopu sosednje države v schengensko območje uvesti nadzor, če bo treba. Vlada bo slovensko stališče, v katerem bi glede na predlog notranjega ministrstva podprla hrvaški vstop, obravnavala v četrtek, nato pa bo šlo še na pristojne odbore državnega zbora.
